Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 5. november 2016

Nagovor generalnega opata 18. septembra v baziliki v Stični 3



3. Marija in Janez se zato sprejmeta od Jezusa kot poslušna učenca, katerima Jezus lahko zaupa vse. V njima je velika bolečina, a vendar je v njima tudi globoka vera. Marija dobi vse od Sina in s Sinom tudi vse izgubi. Izgubi sicer z bolečino, toda z globoko vero. Maria veruje v ljubezen, kakor kasneje Janez sam zapiše: »Mi smo spoznali in verujemo v ljubezen, ki jo ima Bog do nas« (1 Jn 4,16). Marija trpi in veruje ter zato upa. Je zvesta učenka, ki zaupa in pričakuje svojega ženina. Živi svoje bolečine v globokem upanju na vstajenje. Ona ve, da Bog nikoli ne vzame, ne da bi potem še več podaril. Ona ve, da se Bog ne odtegne, ne da bi se potem še bolj podaril.
Janez te vere in tega upanja še nima. A v Mariji mu Jezus ponudi Marijino vero, Marijino upanje in Marijino ljubezen. Materina vera, upanje in ljubezen, rojevajo vero, upanje in ljubezen otrok. Dar ljubljene učenke je tudi nam dan zato, da nas njeno materinstvo naredi še bolj za učence. Še bolj poslušne, bolj ponižne, bolj pozorne, da bi lahko slišali in videli Gospoda. Torej, da bi bili še bolj odprti za tisto izbranost, ki jo je Gospod določil za vsakega izmed nas.
Tako Marijina bolečina postane za nas porodna bolečina, ki nas naredi za sinove in hčere Boga; ki nas naredi za učence, ne le Jezusa, ampak tudi kakor Jezusa, kar smo slišali v drugem berilu: »čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine. Ko je dosegel popolnost, je postal za vse, ki so mu poslušni, začetnik večnega zveličanja« (Heb 5,8–9).
Čudež, ki ga je Jezus storil na križu, je bil v preoblikovanju Marine žalosti zaradi smrti Sina, v bolečino poroda, po kateri Sveti Duh preoblikuje Jezusove učence v Očetove sinovi in Očetove hčere. Marija je Žalostna Mati, ker je mati, ki rojeva nas, Kristusove učence, v Božje otroke. Marija trpi. A trpi z veseljem in trpi z ljubeznijo. Trpi, da bi nas rodila za polno veselje Božjih otrok v Kristusu po Svetem Duhu.
Fr. Mauro Giuseppe Lepori OCist
generalni opat cistercijanov

petek, 4. november 2016

Nagovor generalnega opata 18. septembra v baziliki v Stični 2



2. A to ni bila enostavna poslušnost. Sprejeti Mater, ki ji umira Sin. In ker Jezus umira, umira na križu, zato Janez sprejme to dediščino. Ta dar. Janez se gotovo zaveda, kakor se zaveda tudi Marija, da s sprejetjem takšne zapuščine sprejema tudi Kristusovo smrt. Soglaša, kakor soglaša tudi Marija, da Sin umre na križu za odrešenje človeštva. Po Mariji Janez sprejme bolečo zapuščino: darilo polno bolečin. Že sam dar je bolečina, saj je sedaj tudi Marija ena sama bolečina. Je vsa prebodena z žalostjo zaradi trpljenja in smrti svojega Sina. Marija je res mati žalosti, a je tudi učenka, ki je od Boga zares ljubljena. Je učenka »polna milosti«, in je polna Gospodove dobrote (prim. Lk 1,28.30).
Preden se je obrnil k Janezu, Jezus tako nagovori svojo Mater: »Žena, glej tvoj sin!« (Jn 19,26). »Potem reče učencu: »Glej, tvoja mati!« (19,27)«. Prva učenka, prva dedinja, prva ljubljena, prva izbrana: je Marija. In zapuščina, ki jo prejme ljubljeni učenec, je, da ljubljeno učenko lahko prejme. Učenko, ki ji ni enake.
Marija pod križem nič ne govori. Le uboga v molku. Le prejema od Jezusa vse, kar on govori, kar on trpi, kar on podarja, in vse, kar ji on vzame. Na križu Kristus daje sebe vsega in ravno zato tudi vse vzame svoji materi. Vse vzame tudi ljubljenemu učencu. Ravno zato, ker se daruje ves, se tudi od vseh odtrga. Ravno zato, ker Marija in Janez dobivata vse, zato tudi vse izgubljata. To je bistvo in skrivnost Božje ljubezni. Ljubezni, ki je Bog sam. Marija in Janez ne podedujeta karkoli, ampak dedujeta ljubezen. Ljubezen Boga, Svetega Duha. Kar jima Jezus zapušča, ni zgolj ena ali druga oseba, ampak je občestvo med njima. Je nov odnos: biti mati, biti sin, biti sestra, brat, nevesta in ženin, biti prijatelji, na povsem nov način. Med njimi je namreč Kristusova ljubezen. Največja ljubezen, ki daruje življenje za svoje prijatelje (prim. Jn 15,13), pa tudi za sovražnike. Ljubezen, ki razširi občestvo med Marijo in Janezom v občestvo vse Cerkve, v občestvo Gospodovih učencev. Ljubezen, ki jo učenci v polnosti prejmejo na binkoštni praznik.

četrtek, 3. november 2016

Nagovor generalnega opata 18. septembra v baziliki v Stični 1



(ob 880-letnici ustanovne listine samostana, 860-letnici posvetitve cerkve in 80-letnici razglasitve za baziliko)

1.Janez je bil Jezusov učenec, ljubljeni učenec. Učenec, ki ga je Jezus ljubil; ki ga je ljubil prav kot učenca. Najljubši učenec učitelja, podobno kot najljubši sin očeta, prejme vse od učitelja, od očeta. Prejme najboljši del. Toda ne prejme ga samovoljno, zgolj zaradi simpatije, saj bi to bilo nepravično. Najljubši učenec prejme vse, prejme najboljši del, ker je on tisti, ki tudi zna sprejeti vse. Ker je sprejemljiv za najboljše, kar mu učitelj in oče hoče dati. Je odprt za najboljše, kar učitelj sicer želi dati vsem učencem. Kar oče želi dati vsem otrokom.
Ljubljeni učenec ne prejema zato, ker ima prednost, ampak ima prednost zato, ker zna vse sprejeti. Prejme najboljši del, ker ga tudi želi prejeti. Ker prosi zanj. Ker ima srce ter svoje življenje popolnoma in na široko odprto, da prejme najboljši del. Janeza ima Jezus najraje torej zato, ker je njegovo srce pripravljeno. Ker ima željo, da prejme od Jezusa vse.
Že od samega začetka, ko je srečal Jezusa, skupaj z Andrejem, mu sledi z željo, da bi izvedel, kje živi: »Učitelj, kje stanuješ?« (Jn 1,38), in ostaja pri njem »ves tisti dan« (Jn 1,39). Že od takrat se ni hotel oddaljiti od Njega. Ni hotel zamuditi niti ene njegovih besed, niti enega njegovih pogledov.
To je tako, kot opisuje sveti Benedikt v svojem Pravilu za menihe, ko naroča, naj opat »ne ljubi enega bolj od drugega, razen, če opazi, da se kdo odlikuje z dobrimi deli in pokorščino.« In potem Benedikt doda, »da pri Bogu ni pristranosti. Pred njim se razlikujemo samo takrat, kadar vidi, da se pred drugimi odlikujemo po dobrih delih in ponižnosti" (RB 2,17.20 b-21).
Poslušnost in ponižnost sta za svetega Benedikta in za Jezusa kakor odprtost srca za Božjo besedo, ki nas kliče k življenju. Ki nas kliče, da ji sledimo na poti popolnosti. In zato ponižna poslušnost učenca, ki ga je Jezus ljubil, in je njegovo srce željno odprto, da prejme od Jezusa vse, naredi Janeza za dediča najbolj dragocenega zaklada, ki ga je Kristus zapustil v trenutku svoje smrti: to je zaklada, ki je njegova lastna mati Marija. In Janez takoj sprejme ta zaklad. Brez pripomb. Brez ugovora. Uboga in sprejme. »In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.« On je tisti, ki je to zapisal, kakor, da bi takoj in v popolnem soglasju podpisal Kristusovo oporoko.

sreda, 2. november 2016

Duhovne prireditve v Stični v letu 2016


NOVEMBER
3. – 6. P. Vital Vider, zakonci z otroki
12. – 13. Skupnost Emanuel
13. ob 14.30 Bernardova družina
19. – 20. Skupnost Emanuel, družine
20. ob 15.00 molitev za domovino
25. ob 20.00 češčenje najsvetejših Src
25. – 27. Salezijanski vikend za družine

DECEMBER
1.– 4. P. Vital Vider, zakonci z otroki
9. – 11. Skupnost Emanuel, mladi
9. – 11. Srednješolci in 9. razred
11. ob 14.30 Bernardova družina
18. ob 15.00 molitev za domovino
31. ob 20.00 molitvena noč

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Romar, tel.: 040/576 914
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si
Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2016
Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 9. oktobra, 13. novembra in 11. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2016
Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 28. oktobra, 25. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).


torek, 1. november 2016

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Iz samostanske kronike


Obdobje od zadnjega zapisa kronista v prejšnji številki je najbolj zaznamovala, že 35. po vrsti, »Stična mladih«, v soboto, 17. septembra. Bilo je zelo živahno in nadvse pestro. Približno 6.000 mladih je popolnoma napolnilo in poživilo Stično. Organizatorji so se zelo potrudili in se že dolgo pripravljali na to dogajanje, ki vsako leto zbere največ mladih kristjanov. Vrhunec je srečanje doseglo s somaševanjem, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ob sodelovanju drugih škofov in generalnega opata cistercijanov Giuseppeja Maura Leporija in domačega opata Janeza Novaka ter številnih duhovnikov. Geslo letošnjega srečanja mladih je bilo povezano s svetim letom usmiljenja: »Sem orodje Božjega usmiljenja.« Po maši je mlade nagovoril predsednik Borut Pahor, v eni od delavnic pa je dopoldne spregovoril generalni opat cistercijanskega reda o pomenu Pravila sv. Benedikta in odgovarjal na različna vprašanja v zvezi z navzočnostjo in delovanjem cistercijanov po svetu.
V nedeljo, 18. septembra, smo pod vodstvom generalnega opata v stiški baziliki, med zunanjim obhajanjem praznika Žalostne Matere Božje, obhajali 880-letnico ustanovne listine stiškega samostana, ki jo je izdal oglejski opat Peregrin kot ustanovitelj samostana. Hkrati smo se spomnili 860-letnice posvetitve stiške cerkve ter 80-letnice razglasitve za baziliko. Cerkev je posvetil prav tako patriarh Peregrin.
V tem času so bili urejeni odtoki s streh križnega vrta. Opeka že čaka v klavzurnem vrtu, da bo zamenjala dotrajano opeko na eni od samostanskih stavb (Nazaret).
kronist