Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 3. december 2015

ODMEVI


Tudi letos smo imeli NA SREČANJU MLADIH, tretjo soboto v septembru, posebno stojnico, posvečeno češčenju Jezusovega in Marijinega Srca. Mladi so v poseben dnevnik zapisovali svoje molitvene namene in želje. Moji vtisi so zelo lepi. Obiskanost je bila tako lepa, da nam je skoraj zmanjkalo srčkov, kar pomeni, da smo imeli skoraj 100 igralcev pri komunikacijski igri, med katero smo se pogovarjali o veri in življenju. Ker je bila obiskanost res velika, smo morali mladim omejiti čas igre, da so lahko prišli tudi drugi na vrsto. Neka katehistinja in neka animatorka na oratoriju sta bili tako navdušeni nad igro, da sta si zapisali njeno ime, da jo bosta nabavili za uporabo pri verouku oziroma na oratoriju.
Čeprav sem bila več ur na nogah in ves čas v pogovoru z mladimi, nisem bila skoraj nič utrujena. Čutila sem Božjo pomoč in sem zanjo hvaležna vsem, ki ste nas podprli z molitvijo. Knjižice so kupovali duhovniki in redovnice, mladi bolj malo. Ker ni bilo vročine, tudi žeje ni bilo in mi je voda ostala, slane palčke so pa kar pobirali.
Ker smo imeli napis MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE BO ZMAGALO, so mladi očitno mislili, da smo skupina Marijinega Brezmadežnega Srca in bi se nam želeli pridružiti, a si želijo družbo vrstnikov.
Naj sledi NEKAJ ZAPISOV mladih:
Mladi imamo vedno cilje. Nekatere nedosegljive, nekatere pa ne. Ampak pomembno je, da nikoli ne obupaš. Ker pa smo sami na tej poti, prosimo, da nam pomagate, da se nas spomnite v molitvi.
Želim priti k Bogu, ljubiti prijatelje, delati dobro, imeti čisto dušo, verovati... 
Želimo si, da bi znali živeti v veri in jo oznanjati drugim ter da bi uspešno dokončali šolanje.
Prosim za zdravje mame, da bi lahko živela še čim dlje in spremljala rast vnukov in pravnukov, saj ji je to v veliko veselje.
Prosim, da bi postal duhovnik.
Prosim za zdravje, uspeh v šoli, lepe odnose s prijatelji, družino ... Da bi našla pravega prijatelja in si ustvarila družino ...
V življenju si želim uspeha, da bi dobila službo in da bi bila vzgojiteljica. Najbolj pa si želim, da bi bila zdrava in bi imela svoje otroke. Prosim, naj bom plodna in naj imam otroke, da bom mama.
Želim si spoznati svojo pravo nalogo v življenju in postati oseba, ki dela in misli dobro in pomaga drugim
Želim si spoznati Božji načrt zame, da bi si znala postaviti cilje in bi kdaj postala voditeljica mladih.
Želim si v življenju, da bi me Bog spremljal na poti do poklica, ki si ga zelo želim.
Želim si, da bi znal spoznati Božjo voljo in jo izpolniti.
Želim si, da bi spoznala, kaj je namen mojega življenja in da bi obstajala skupina Marijinega Brezmadežnega Srca tudi za mlade.
Mojca

Osebno molim RAZNE MOLITVE iz molitvenikov, litanije in rožne vence. Pri rožnih vencih pa se pri vsaki desetki najprej poglobim v njeno vsebino in nato jo šele molim. Vsak del rožnega venca ima svojo bogato vsebino. Molim in razmišljam doma, na sprehodih in v cerkvi. Ob tem razmišljam tudi o vseh svojih slabih ravnanjih in prosim za spreobrnitev, da jih ne bi več storila v mislih, v besedah ali dejanjih. Prisluhniti Božji besedi, je naša potreba in nujnost!
Ana

sreda, 2. december 2015

Po Mojzesovih stopinjah (4)


Kmalu smo morali nazaj na avtobus, da bi nadaljevali naše romanje. O, ko bi sam hodil tam naokoli in opazoval, ter iskal primerna mesta za dobro fotografijo. Želel sem celo, da bi ponoči šel fotografirat. O tej možnosti sem vprašal vodiča, a mi je hitro vzel vsako upanje: je prenevarno in vse je zaklenjeno!
Vmes med Keopsovo piramido in ono na njeni levi smo se peljali v vznožje grička s piramidami. Tam so nas spet dobili v roke trgovci in nam ponujali svoje blago. Prišli smo na velik prireditveni prostor. Oder je bil tako postavljen, da je imel gledalec preko odra pogled na piramide in nekoliko bolj spredaj čepečo sfingo. Čudovita kulisa! To je bilo užitek poslušati ali gledati!
Najprej smo šli med zidove, ki so tvorili cel labirint soban in hodnikov. Vodnik nas je popeljal v prostor, kjer so balzamirali faraone. S posebnim postopkom so njihova trupla pripravili za pogreb in prenos v prostor, kjer so čakali srečanja z božanstvom. Vse piramide in druge grobnice so postavljene zahodno od reke Nil. Vzhodno od Nila je bilo mesto živih, zahodno pa mesto mrtvih.
Vodič nam je zelo podrobno razložil postopek balzamiranja faraonov, mi pa smo ga sede na tleh poslušali. Vsaj v tem prostoru smo imeli mir pred vsiljivimi domačimi prodajalci.
Prostori, v katerih smo bili, so bili seveda večinoma brez stropov, saj niso ostali ohranjeni. Bili so klesani iz rumenkasto rdečega kamna. Je zrnast in ima nekaj rdečih in nekaj temnih zrnc. Na prvi pogled bi rekel, da so kamni granitni, toda lahko se motim.
Druge skupine, ki so prihajale, niso bile deležne tako podrobne razlage. Posebej malo je postopek balzamiranja zanimal otroke, saj so brezskrbno tekali med stebri in se skrivali.
Naslednja postaja je bila velika kamnita sfinga. Do nje smo prišli po ozkem hodniku. Tam je bilo kar živahno. Ljudje so jo opazovali, se ob njej fotografirali in pogovarjali. Do sfinge seveda nismo imeli dostopa, saj je v ograji in v njeno bližino ni dostopa. Smeli smo biti na lepo grajenem hodniku, ki vodi k piramidam. Po tej poti so v slovesni žalni procesijo nesli balzamirano faraonovo telo k zadnjemu počitku v piramido. Še lepše pa se sfinga vidi s hodnika, ki se odcepi levo od prej imenovane poti. Tam smo lahko občudovali sfingo v vsej njeni mogočnosti.
Ta sfinga je v Gizi, kot se imenuje predel Kaira, kjer se nahaja. Narejena je tako, da ima telo na tleh ležečega leva, ki ima človeško glavo. Po izročilu varuje Keopsovo piramido in bedi nad nekropolo, to je mestom mrtvih. Je velikansko delo, izklesano iz ene skale, zato je največje monolitno delo na svetu, se pravi, da je narejeno iz enega kosa. Levove šape so danes grajene iz kamnitih blokov, saj so najbrž bile ob restavriranju na novo dozidane. Pravijo, da je sfinga najstarejše monumentalno delo, zgrajeno najbrž v času faraona Kafre v 26. stoletju pred Kristusom. Spomenik je visok preko 19 metrov, v dolžino pa meri nekaj več kot 73 metrov. Postavljena je v osi vzhod-zahod. Če primerjamo glavo in trup, opazimo, da je glava premajhna za tako velik levov trup. Pravijo, da je imela sfinga sprva večjo glavo, a so jo najbrž že zelo zgodaj predelali in zmanjšali.
Dejansko stoji sfinga v ostanku kamnoloma, kjer so lomili kamen za gradnjo Keopsove piramide. Spodnji del je bil do nedavna zasut s peskom, saj se nahaja v kotanji, ki je nastala, ko so od tam odvažali kamenje. Zelo jasno se opazi, da je vrat že poškodovan, saj je gledal iz peska. Peščeni viharji, ki so v Egiptu pogosti, so tisti del, ki je gledal iz peska, obrusili in poškodovali.
Kaj pravzaprav sfinga pomeni, si egiptologi še niso edini. Eni pravijo, da je varuhinja celotne ploščadi v Gizi, se pravi piramid in vseh ostalih zgradb, drugi pa menijo, da je podoba sončnega božanstva z imenom Horus.
Sam sem se počutil zanimivo ob sfingi. Opazoval sem, kako ljudje gledajo, uživajo in se ob sfingi fotografirajo. Nekateri so zadovoljni z vsakim posnetkom, drugi so bolj ustvarjalni. Zame je bilo navdušujoče, kako je sfinga nemo zrla na vse, kar se je dogajalo okoli nje. Kako različno je bilo to! Nekoč pred tisočletji je strmela na faraone in stare Egipčane. Danes, v moderni dobi, ne hodijo mimo samo jezdeci na kamelah, ampak se vozilo turisti v avtobusih in zrejo v to nemo pričo preteklosti.
Jaz bi še kar ostal ob sfingi in gledal, toda vodič je klical, da moramo dalje. Na avtobusu smo se oskrbeli z vodo, ki jo je prodajal šofer. Ni bila poceni, a brez vode v puščavi ni bilo dobro. Meni se je prav prilegla, čeprav bi bilo še bolje, če ne bi prišla na prazen želodec. Jutranja napaka, ko sva brez zajtrka tekla za avtobusom, se je vedno bolj opazno poznala. Toda radovedne oči so nekoliko omilile praznino v želodcu. Saj je bilo toliko lepega za pogled, da smo bili vedno zaposleni z gledanjem.
Naslednja postaja je bila nedaleč od piramid. Ustavili smo se ob zanikrni cesti. Veste, Kairo je na nek način zanikrno mesto. Veliko je smeti in večina hiš je nedokončanih. Zvedel sem, da morajo Egipčani plačati davek, ko je hiša dokončana. Zato kar gradijo in pustijo nedokončano, da ne plačajo davka.
Po stopnicah smo se spustili v klet, kjer je bila velika delavnica in trgovina hkrati. Na tistem mestu so nam hoteli zelo nazorno pokazati, kako se izdeluje papirus. To je snov, na katero so v Egiptu največ pisali, seveda poleg kamna, kamor so klesali hieroglifne znake.
Bilo je več možnosti. Pri eni mizi so razlagali v ruščini, pri drugi angleško. Sam pa sem ostal pri neki prikupni domačinki, ki je gladko govorila nemško. Ko nas je bilo že za malo gručo, je začela s svojo razlago.
Najprej nam je pokazala rastlino, ki se slovensko uradno imenuje »pápir«. Naglas je zato spredaj, da se loči od pojma »papír«, ki ga poznamo. V Svetem pismu najdemo za to rastlino ime »pápirusovo ličje«. Rastlina raste na bregovih Nila, predvsem v močvirjih. Je bujne rasti in lahko zraste tudi do tri metre v višino. Ima visoko gladko steblo, ki je lahko različno debelo. Bujno rastoča rastlina je bolj visoka in ima zato tudi bolj močno steblo.
Najprej je z vseh štirih strani obrezala kožo in dobila paličico kvadratne oblike. Obrezani stržen je bele barve. Stržen je nato po dolgem narezala na lističe, debele milimeter ali dva. Te lističe je povaljala z valjarjem in jih naredila bolj prožne. Povaljane lističe je dala v vodo za dan ali dva, da so se izločili škrob in sladkorji.
Po namakanju v vodi so lističi postali nekoliko rjavkasti in zelo prožni. Te trakove je začela na vogalu spletati tako kot sukance pri tkanini. Trakove je polagala pravokotno drugega na drugega in jih prepletala tako, da je bil eden pod drugim in potem obratno. S pletenjem je nastajala vedno večja površina. Ko je bil list do konca spleten, ga je dala v prešo med tkanine, ki so popile vlago iz lista. Stisnjen v preši je ostal več dni. Ker so lističi iz stržena nekoliko sluzasti, so se spleteni trakovi dobro zlepili med seboj, zato je nastal dober in trden list.
Potrebno ga je bilo samo še posušiti, da je bil pripravljen za uporabo. Taki listi in lističi iz papirusa so bili najbolj pogosta snov, na katero so pisali v Egiptu. Ker je tam podnebje zelo suho, je papirus obstal več tisočletij nepoškodovan.
Ta postopek je bil zame zanimiv, saj ga tako podrobno nisem še nikoli videl. Še bolj dragoceno je bilo, ker je mlada dama vse nazorno pokazala. Normalen postopek traja seveda več dni ali celo tednov. Pokazala nam je samo posamezne faze, da smo doumeli, kako so delali snov za pisanje. Mi smo po prikazu nadaljevali naše romanje in nismo čakali, da bi se ves postopek v resnici zgodil.
V tej delavnici je bila tudi prodajalna različnih podob na papirus. Nekatere podobe so bile velike tudi več kot meter in še bolj dolge. To je tudi dobra podlaga za slikanje, saj smo videli množico različnih slik naslikanih na papirus. Na velikih formatih so bili razni prizori iz Svetega pisma. Bili so čudoviti, a tudi zelo dragi.
Sprva sem bil prepričan, da so ti lističi krhki, a so v resnici zelo prožni, skoraj tako, kot naš papir. Lahko jih zviješ in prepogneš. So tudi tanki in elegantni. Glede barve bi jih najlaže primerjal z našim koruznim ličkanjem, ki je nekoliko progasto in bolj ali manj rumenkasto.
V delavnici smo se kar nekaj časa zadržali. Nakupili smo razne spominke, ki so nam bili cenovno dostopni. Potem pa smo se spet spravili na avtobus ter se odpeljali v stari del Kaira. Preko Nila smo dospeli v del mesta, ki je bil nekoliko bolj urejen.
p. Branko Petauer

torek, 1. december 2015

Duhovne prireditve v Stični v letih 2015/16



DECEMBER
4. – 6. Skupnost Emanuel, mladi
10. – 13. P. Vital Vider, zakonci z otroki
11. – 13. P. Maksimilijan File, 9. r. in srednješolci
13. ob 14.30 Bernardova družina
19. – 20. Skupnost Emanuel
20. ob 14.30 molitev za duše v vicah
31. Ob 20.00 molitvena noč za vse

JANUAR 2016
9. – 10. Skupnost Emanuel
10. ob 14.30 Bernardova družina
16. – 17. Skupnost Emanuel
22. – 24. Domžale, družinska kateheza
28. – 31. P. Vital Vider, zakonci z otroki
29. – 31. Paul Tootill, duhovne vaje za odrasle
29. ob 20 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Romar, tel.: 040/576 914
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Srečanja Bernardove družine v letu 2015

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 13. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2015

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični: 27. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Srečanje župnijskih animatorjev za češčenje JMS 21. novembra

V pripravi na obisk Marije romarice iz Fatime bo v Stični v soboto, 21. novembra 2015, ob 9.30 srečanje župnijskih animatorjev skupaj z Odborom Združenja posvečenih JMS . Po rožnem vencu bo mašna daritev, nato seja, po njej pa kosilo. Moramo se temeljito pripraviti z molitvijo in spoznavanjem fatimskih dogodkov ter dobro izpolniti svojo vlogo v pripravi in izvedbi vseslovenskega Marijinega misijona. Molitvena priprava bo zlasti z obhajanjem petih prvih sobot na fatimski način in z molitvijo rožnega venca. Pridite, Mati Marija računa z vami!

Duhovno silvestrovanje v Stični

Kdor želi v molitvi, petju ter prijateljskem druženju in s polnočnico pričakati in začeti novo leto, naj se nam pridruži. Začetek v sredo, 31. decembra, ob 20.00 v Opatovi kapeli. Konec po polnočnici, zakuski in srečelovu. Prijave niso potrebne, lahko pa prinesete s seboj kaj za zakusko, da delimo med seboj.

Duhovne vaje za birmance v domu duhovnih vaj v Stični za leto 2016
V Stični bomo imeli duhovne vaje za birmance v naslednjih terminih:
- 19. do 21. februar 2016
- 26. do 28. februar 2016
- 4. do 6. marec 2016
- 11. do 13. marec 2016

Pripravljamo tudi duhovne vaje za prvoobhajance, ki bodo:
- 1. do 3. april 2016
Vse duhovne vaje bodo na temo svetega leta in Božjega usmiljenja. Nekoliko pa se bomo dotaknili tudi sporočila iz okrožnice papeža Frančiška ''Hvaljen bodi''.
Duhovne vaje se pričnejo z večerjo prvi dan (18.30) in končajo z mašo zadnji dan (12.30), k kateri so povabljeni tudi starši.
Priprava za animatorje, ki bi želeli sodelovati na duhovnih vajah, bo od 11. do 13. decembra 2015.
Zaradi lažje organizacije in zanimanja posameznih župnij, prosimo, da zainteresirani to čim prej sporočite na naslov: duhovnevaje@sticna.si. Za več informacij lahko pokličete: 041 398 380.
p. Maksimilijan File

Moliti rožni venec pomeni upirati oči v Kristusa,



hraniti se z njegovo besedo, tesno se z njim zedinjati, življenjsko se oklepati njega, ki je pot, resnica in življenje. Pri rožnem vencu moramo namreč premišljevati glavne skrivnosti Jezusovega življenja, trpljenja in poveličanja, torej glavna odrešilna dejstva, ki so navedena v evangelijih. Ob tem pa se hkrati obračamo vedno zopet na Marijo, katero je Jezus postavil za srednico vseh milosti, naj bi nam izprosila, da bi nas čim bolj do dna in zares življenjsko prepojile tiste milosti, katere nam je zaslužil Kristus s prav tistimi skrivnostmi, ki jih ravnokar premišljujemo. Dogodki iz Jezusovega življenja in trpljenja, npr. njegovo rojstvo v betlehemski revščini ali njegovo bičanje, so minili; toda v Kristusovi poveličani človeški naravi je za vedno ostalo tisto razpoloženje in tista ljubezen, s katero je Jezus tedaj za nas sprejel nase tisto skrajno uboštvo in bolečine. Ko se pri rožnem vencu teh dogodkov spominjamo, postanejo za nas navzoči s svojo močjo milosti in zasluženja, pa tudi zgleda, in delujejo v nas. Milostno delovanje teh skrivnosti v naši duši postane tem močnejše po priprošnji Nje, ki jo v rožnem vencu tolikokrat kličemo in ki je bila neločljivo zedinjena s Kristusom pri njegovih odrešilnih dejanjih in v njegovem nebeškem kraljevanju. Polagoma nas po delovanju Kristusovega Duha začno prežarjati in prenavljati Jezusova in Marijina načela, mišljenje in čustvovanje, da moremo bolj in bolj govoriti s sv. Pavlom: 'Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe (Gal 2,20).
Anton Strle