Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

Prikaz objav z oznako ne nasprotujeta. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ne nasprotujeta. Pokaži vse objave

sobota, 9. avgust 2014

Znanost in vera si ne nasprotujeta



Profesor Daniel O'Connor iz Los Angelesa v Združenih državah Amerike, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestrami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošnjo: "Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja."
Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v medicinsko znanost in v moč kirurškega noža.
Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so videti, kako bo najslavnejši kirurg vračal zdravje svoji materi. Ko je O'Connor vzel v roke kirurški nož, je samozavestno rekel: "Naj se pokaže, kaj za srečo ljudi zmoreta znanost in napredek!"
Globoko je zarezal v tkivo telesa, ki mu je dalo življenje. Prišel je do tvora. Tedaj mu je omahnil nož iz rok. Opotekel se je in z največjo težavo dejal: "Tu ne morem več pomagati. Mati ima neozdravljivo bolezen - raka."
Asistent je zašil rano. Kirurg pa je spoznal, kako se je prav pri njegovi materi vsa stavba znanosti naenkrat zrušila. Svoji materi ne more pomagati. Kmalu za tem je mati v omotici počasi govorila besede: "Ljuba Mati večnega življenja, reši njegovo dušo pogubljenja." Te besede so bile kot daljni odmev iz lepe in srečne mladosti. Zadele so ga v živo. Pohitel je k materi in jo v solzah začel tresti: "Mati, zbudi se! Zbudi se!" Ko se je mati zbudila, ji je zagotovil, da je Marija uslišala njeno prošnjo: "Mati, verujem, verujem v Boga, kakor si me ti učila, verujem trdno in zvesto." Mati je z blaženim nasmehom spregovorila: "Bog naj te blagoslovi in Marija naj te varuje v življenju. Srečno živi! Sedaj se lahko poslovim s sveta v veselem upanju, da se snideva v nebesih."
Bolníca je kmalu umrla, a sin zdravnik je ozdravel. Spoznal je, da je resnična rešitev človeštva le v veri in da tudi znanost in napredek z vero dobita novo luč, moč in lepoto.


Pred nekaj desetletji so ljudje mislili, da bo znanost rešila vse probleme. Res je rešila marsikaj, a s sabo prinaša tudi nove probleme. Aprila 1986 je eksplodiral eden od štirih jedrskih reaktorjev v Černobilu in s svojim žarčenjem zastrupil svet. Strahotna černobilska katastrofa je omajala prepričanje ljudi glede napredka in sploh glede preživetja človeštva. Da se kaj takega lahko ponovi, se je pokazalo v največji jedrski nesreči po Černobilu 11. marca 2011 na Japonskem v atomski elektrarni Fukušima-Daiči kot posledica močnega potresa in cunamija. Prihod neozdravljive bolezni "aids" vodi ljudi glede vsesplošnega napredka znanosti k skromnosti. Okolje je vsak dan bolj onesnaženo in človeštvu grozi katastrofa. Ljudje vedno bolj ugotavljajo, da se znanstveni dosežki lahko obrnejo proti tistim, ki jih neodgovorno uporabljajo.