Pojave je videlo na tisoče ljudi

Nekateri so 13. septembra opazili razne pojave: Iz sonca je izšel križ in se počasi pomikal proti vzhodu. Drugi so videli nekakšne rože, ki so padale z neba, a zemlje niso dosegle, ampak so prej izginile. Zdelo se je, kakor da je sonce izgubilo svojo moč; nekateri so videli zvezde. Nebo je bilo jasno. V zraku je bila rumena barva. Pojavila se je svetleča krogla in je počasi od vzhoda šla nad glavami ljudi, nato je izginila v soncu. Črniko in pastirčke je obdal bel oblak. Vidci teh pojavov niso opazili. Bili so zatopljeni v videnje.

Formigon je zaslišal več prič. Tu je navedenih le nekaj izjav:

»13. septembra sem videl velik križ, ki je prišel iz sonca in se počasi premikal proti vzhodu. Zdaj se je prikazal, zdaj je izginil, dokler ga nisem zgubil izpred oči. Videl sem še druge stvari, ki jih nisem zmožen razložiti. Ob isti uri so ljudje videli križ v župniji Lages« (Joahim Tuna).

»Nekaj nadvse resnih oseb je videlo neke vrste rože, ki so prihajale od zgoraj, tal pa se niso dotaknile. Ozračje je dobilo rumenkasto barvo, morda zaradi otemnenja sonca. Kar se je zgodilo v tej nagli četrt ure, se nikoli ne pozabi, je pa tudi težko opisati.

Jaz sem bil ta dan na kraju prikazovanj in sem si zapisal globoke vtise, ki sem jih dobil in mi je o njih poročalo na tisoče navzočih ljudi, ki so videli pojave« (bogoslovec Joel de Deus v pismu kanoniku Feliksu, rektorju semenišča v Santarému).

Poznejši generalni vikar leirijske škofije, ki je bil 13. septembra v Irijski globeli, je poročal o videnju svetle krogle:

»Na moje veliko začudenje sem jasno in razločno videl svetlo kroglo, ki se je veličastno in počasi premikala od vzhoda proti zahodu. Tudi moj prijatelj je pogledal in na veliko veselje videl isto nepričakovano in očarljivo prikazen (…) Nenadoma je krogla s svojo izredno lučjo izginila izpred naših oči (…)

Mnogo ljudi je videlo isto, spet drugi pa niso videli ničesar.

Čutili smo se zares srečne. S kakšnim navdušenjem je šel moj tovariš od gruče do gruče in spraševal, kaj so videli. Zaslišane osebe so bile iz vseh slojev. Vsi so soglasno potrjevali resničnost pojavov, ki smo jih tudi mi videli (…)

Bili so še drugi pojavi, ki jih ni bilo dano videti vsem: Ozračje se je nenadoma ohladilo, sonce je tako obledelo, da so se videle zvezde, šel je nekakšen dež cvetnih listov mavričnih barv, ki so izginjali, preden so prišli do zemlje. Te pojave je videlo in izpričalo na tisoče ljudi.«

p. Anton

V čem bi ravnanje po fatimskih sporočilih osrečevalo ljudi že na tej zemlji?

Sreča ljudi je zelo odvisna od miru, ki je najprej odsotnost vojne. Ko sta se v Fatimi trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, večkrat prikazala angel in Devica Marija, je divjala prva svetovna vojna. Od leta 1916 dalje je morila tudi portugalske može in fante. Na drugem koncu Evrope, v Rusiji, sta Trocki in Lenin pripravljala oktobrsko revolucijo, ki je prinesla komunistično oblast in z njo na milijone in milijone mrtvih.

Angel se je že pri prvem prikazanju, spomladi leta 1916, predstavil kot »angel miru«, pri drugem prikazanju, poleti leta 1916, pa kot »angel varuh, angel Portugalske«. Pastirčkom je tedaj naročil, naj stalno darujejo Bogu molitve in žrtve, da bodo za svojo domovino pridobili mir.

Že pri prvem prikazanju, 13. maja 1917, je Marija naročila otrokom, naj vsak dan molijo rožni venec, da bodo izprosili svetu mir in konec vojne. To naročilo je ponovila tudi pri tretjem in petem prikazanju. Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, se je Marija predstavila kot Gospa rožnega venca. Napovedala je, da se bo vojna končala in se bodo vojaki v kratkem vrnili domov. Trije fatimski pastirčki so s svojimi molitvami rožnega venca in žrtvami prispevali k skrajšanju prve svetovne vojne in k omejitvi njenih grozot.

Dve desetletji pozneje je že nastopila druga svetovna vojna, hujša od prve. Ne bi je bilo 1) če bi ljudje živeli v prijateljstvu z Bogom in 2) bi bila Rusija pravočasno posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu ter bi ljudje 3) pravočasno začeli obhajati prvosobotno pobožnost na fatimski način.

Povzemimo vsa fatimska sporočila, tako angelova kot Marijina: Iz njih smemo sklepati, da tudi danes in zmeraj pet sredstev zagotavlja svetovni mir in z njim srečo človeštva:

1. življenje v prijateljstvu z Bogom, kar pomeni, da zelo pazimo, da Boga ne žalimo z velikimi grehi;
2. redna molitev, zlasti molitev rožnega venca;
3. sprejemanje žrtev in križev v zadoščenje za svoje in tuje grehe in kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov;
4. obhajanje prvosobotne pobožnosti v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu. K tej zadostilni pobožnosti spadajo: spoved, sveto obhajilo, molitev enega dela rožnega venca in 15 minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca;
5.  posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

Vse to je treba upoštevati in izpolnjevati tudi danes, kajti Marija je v 2. fatimski skrivnosti le za nekaj časa zagotovila svetovni mir. Za dalj časa pa ga moremo in moramo s svojim življenjem po teh petih načelih zagotoviti mi.