Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
Prikaz objav z oznako STOLETNICI NAPROTI. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako STOLETNICI NAPROTI. Pokaži vse objave
torek, 16. junij 2015
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI Romanje papeža Frančiška v Fatimo
Papež Frančišek bo leta 2017 za stoletnico Marijinih prikazovanj poromal v Fatimo na Portugalskem. To je krajevni škof Antonio Marto sporočil po pogovoru s svetim očetom. Frančišek bo tako četrti papež, ki bo obiskal to božjo pot.
Da je papež zelo povezan s fatimsko Gospo, razodeva dejstvo, da je kmalu po svoji izvolitvi marca 2013 izročil svoj pontifikat v varstvo Naše ljube fatimske Gospe. Maja 2013 je lizbonski patriarh José da Cruz Policarpo na željo papeža Frančiška njegov pontifikat posvetil fatimski Materi Božji. Ko so se oktobra 2013 v Fatimi zbrala marijanska gibanja in združenja, je dal papež prepeljati v Rim originalni milostni kip Matere Božje, ki že skoraj sto let v kapeli prikazovanj privablja velike množice.
Papež Benedikt XVI. je bil leta 2010 tretji papež, ki je obiskal to božjo pot. Bl. Pavel VI. je prišel v Fatimo leta 1967, sv. Janez Pavel II. je tja romal v letih 1982, 1991 in 2000. Prav na fatimski dan, 13. maja 1981, ga je hudo ranil turški terorist Ali Agca. Da je takrat na Trgu svetega Petra ostal živ, je pripisoval varstvu fatimske Marije.
sreda, 20. maj 2015
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (26) Sedaj ni več mogoče dvomiti
Po Mariji je deloval Bog. On je bil pri vseh Marijinih prikazanjih navzoč in dejaven. S sončnim čudežem je potrdil resničnost Marijinih prikazovanj in sporočil. S tem je hotel doseči, da bi Marijina sporočila vsi sprejeli in se po njih ravnali.
Fatima je postala milostni kraj, kraj številnih
romanj. Kljub tako izrazitemu sončnemu čudežu pa so mnogi ostali še naprej
neverni in so skupaj z oblastniki romanja ovirali in sramotili. Ni pa jih bilo
tako malo, ki jim je čudež pomagal, da so postali verni. Duhovnik Manuel
Pereira da Silva je še istega dne pisal kanoniku Antonu Pereira de Almeida pismo,
v katerem po opisu čudeža nadaljuje:
»Vsi so pokleknili, mnogi tudi v blato. V
razkošnem vozu, ob katerem je stal dr. Formigon, se elegantno oblečena gospa
srednjih let obrne k fantu, ki je bil videti kot visokošolec, in ga vpraša z
neizrekljivo ganjenostjo:
'Moj sin, ali še dvomiš o bivanju Boga?'
'Ne, moja mati,' odgovori mladenič z objokanimi
očmi. 'Ne, sedaj ni več mogoče.'«
Za vero je poleg razumskega spoznanja, da je
verovati pametno, potrebna človekova volja, da je pripravljen po veri tudi živeti.
Poleg tega je vera predvsem Božji dar, za katerega mora biti človek v vsej
ponižnosti in hvaležnosti popolnoma odprt.
Kljub mnogim Kristusovim čudežem v času
njegovega javnega delovanja je večina ljudi ostala neverna. Dogodilo se je in
se še danes uresničuje, kar hoče povedati Jezus v priliki o hudobnem bogatašu
in ubogem Lazarju. Neusmiljeni bogataš je po smrti prišel v kraj trpljenja,
ubogi Lazar pa v Abrahamovo naročje. Bogataš je prosil Abrahama, naj pošlje na
zemljo Lazarja, da bo posvaril njegovih pet bratov, da tudi oni po smrti ne
bodo prišli v kraj muke. »Abraham pa je rekel: 'Imajo Mojzesa in preroke, te
naj poslušajo!' Ta pa je odvrnil: 'Ne, oče Abraham, temveč če kdo od mrtvih
pride k njim, se bodo spreobrnili.' On pa mu je rekel: 'Če ne poslušajo Mojzesa
in prerokov, se ne bodo dali prepričati, tudi če kdo vstane od mrtvih'« (Lk
16,19–31).
petek, 17. april 2015
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI, Slovenijo bo obiskala fatimska Marija romarica
Lansko leto je Slovenska škofovska konferenca
uradno zaprosila rektorja svetišča v Fatimi na Portugalskem, da Cerkvi na
Slovenskem zagotovi kip fatimske Marije romarice za čas od 13. maja do 13.
oktobra 2016. Rektor pater Carlos Cabecinhas je obljubil, da takrat dobimo kip
št. 5. To bo zdaj v Sloveniji že tretji Marijin obisk, odkar je fatimski
Marijin kip leta 1947 začel romati po svetu.
Originalni milostni kip fatimske Marije iz
cedrovega lesa stoji v fatimski kapelici na mestu, kjer se je Devica Marija
leta 1917 prikazovala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. Leta 1920
ga je po podatkih vidkinje Lucije izdelal kipar José Ferreira Thedim iz
portugalskega mesta Braga. Ta kip je bil na željo papeža Janeza Pavla II. leta
1984 in 2000 prepeljan v Vatikan, da je papež pred njim posvetil svet
Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Tudi sedanji papež Frančišek je pred tem
originalnim kipom na Trgu sv. Petra oktobra 2013 izvršil posvetitev Mariji, ko
so bila zbrana različna marijanska gibanja in skupnosti z vsega sveta, tudi
skupina iz Slovenije.
Da bi mogla fatimska Marija neprestano romati
po vsem svetu, je isti kipar, ki je naredil originalni kip, po njem izdelal še
enega. Dne 13. maja 1947 ga je okronal Manuel Mendes, nadškof iz Evore. Tedaj
so kip odpeljali na Nizozemsko v Maastricht, da je predsedoval mednarodnemu
marijanskemu kongresu. Nato je večkrat obšel ves svet, prinašajoč sporočilo
miru in ljubezni. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kak milostni kip
preromal vse celine sveta. Fatimska Mati Božja je pritegnila velike množice
ljudi, tudi pripadnike drugih ver in neverne. Po njej so ljudje prejeli mnogo milosti
in se spreobračali. Poročajo tudi o čudežih. Versko življenje se je poglobilo.
Da bi bilo mogoče ustreči vedno številnejšim
prošnjam, je bilo v zadnjem času po originalnem kipu narejenih, blagoslovljenih
in okronanih še nekaj kipov, da so na razpolago za posamezne dežele, škofije in
tudi župnije ter romarska središča. Zlasti pred fatimsko stoletnico je veliko
povpraševanj. Zadnji, dvanajsti kip, je bil narejen in blagoslovljen v kapeli
prikazovanj leta 2013 in je takoj odpotoval v Brazilijo, kjer bo to veliko
deželo preromal od 13. maja 2013 do 13. oktobra 2017. Tako bo Brazilija
proslavila fatimsko stoletnico in se poglobila v veri in ljubezni do Device
Marije.
Kakšen pomen ima romanje fatimskega Marijinega
kipa po vsem svetu? Zakaj naj bi prišel tudi k nam, saj imamo Marijine kipe
tudi doma? Zakaj sta papeža Janez Pavel II. in Frančišek dala prav fatimski kip
pripeljati v Vatikan? Lahko bi rekla: »Saj imamo v Rimu veliko znamenitih
Marijinih kipov, ki po umetniški vrednosti daleč prekašajo fatimski kip, ki ni
niti sto let star.« Marija si je izbrala prav Fatimo kot poseben kraj Božje
milosti. Izkustva po vsem svetu in tudi v Sloveniji kažejo, kako Marijin obisk
vodi k Jezusu in zvestejšemu življenju po evangeliju. Fatima je tesno povezana
z dogajanji v vesoljni Cerkvi in s papeži, posebej z Janezom Pavlom II., z
atentatom nanj in s posvetitvijo sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu, predvsem
pa s padcem komunizma.
sobota, 21. marec 2015
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (24) Sem Gospa rožnega venca
Poglejmo Lucijino
pripovedovanje v četrtem Spominu:
»Od doma smo odšli že precej zgodaj, ker smo računali, da se bomo na poti veliko zamudili. Res se je ljudi kar trlo. Lilo je kot iz škafa. Ker se je moja
mati bala, da je tisti dan zadnji v mojem življenju, se ji je zaradi negotovosti, kaj se bo zgodilo, trgalo srce in me je
hotela spremljati. Po poti so se ponavljali prizori prejšnjega meseca, le da jih je bilo več in so bili še bolj
ganljivi. Niti globoko blato na poteh ni
oviralo teh ljudi, da ne bi pokleknili v milo proseči in ponižni
drži. Ko smo
prišli v Covi da Iria do črnike, sem po notranjem nagibu prosila ljudi, naj
zaprejo dežnike, da bomo molili rožni venec. Malo zatem smo videli odsev
svetlobe in takoj našo Gospo nad črniko.
‘Kaj hočete od mene?’
‘Hočem ti povedati, naj tukaj naredijo kapelo meni v čast. Sem
Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec. Vojna se bo končala
in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.’
‘Prositi Vas moram veliko
stvari, da bi ozdravili nekatere bolnike in spreobrnili nekatere grešnike ter
še mnogo drugega …’
‘Nekatere bom ozdravila, drugih ne. Morajo se poboljšati in prositi
odpuščanja za svoje grehe.’
In bolj žalostna je rekla:
‘Naj ljudje ne žalijo več Boga, našega Gospoda, ki je že zelo
žaljen.’
Razprostrla je roke, da so
zažarele v soncu. Medtem ko se je dvigala, se je odsev njene svetlobe odbijal
na soncu.«
petek, 9. januar 2015
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (22) Peto prikazanje fatimske Gospe 13. septembra 1917 Prosite našo Gospo!
Županova ugrabitev je bila najboljša
reklama za množični obisk ljudi v Irijski globeli. Bili so ogorčeni nad obsodbe
vredno zlorabo upravne oblasti. Ugrabitev je potrdila prepričanje, ki je bilo v
tem času že splošno, da otroci resnice zavestno ne ponarejajo. Ljudje so
občudovali njihovo odločnost.
Dne 13. septembra je bil četrtek. Tega
dne se je nabralo okrog petindvajset do trideset tisoč ljudi iz vse
Portugalske, tudi mnogi bolniki, ki so prosili za ozdravljenje.
Lucija v četrtem Spominu najprej pripoveduje, kaj se je dogajalo med potjo v Covo da
Iria:
»Ko se je bližala ura, sem šla tja z
Jacinto in Frančiškom med številnimi ljudmi, ki so nas zelo ovirali. Ceste so
bile prepolne ljudi. Vsi so nas hoteli videti in govoriti z nami, nihče se ni
oziral na druge. Mnogo ljudi, tudi gospe in gospodje, ki se jim je posrečilo
prebiti se skozi množico, ki nas je obdajala, je pred nami pokleknilo in nas
prosilo, da bi naši Gospe povedali o njihovih potrebah. Drugi, ki se jim ni
posrečilo priti do nas, so od daleč klicali:
'Za božjo voljo, prosite našo Gospo, naj
ozdravi mojega sina, ki je pohabljen!'
Drugi:
'Naj ozdravi mojega, ki je slep!'
Drugi:
'Mojega, ki je gluh!'
'Naj pripelje nazaj iz vojske mojega
moža …'
'… mojega sina, ki je šel k vojakom!'
'Naj mi spreobrne grešnika!'
'Naj mi da zdravja, ker sem jetičen!'
In še mnogo, mnogo drugih.
Tam so prišle na dan vse bridkosti
ubogega človeštva. Nekateri so kričali celo z vrhov dreves in zidov, na katere
so se povzpeli, da bi nas videli. Enim smo obljubili, drugim smo dali roko, da
smo jim pomagali vstati s prašnih tal, in tako smo šli naprej po zaslugi
nekaterih mož, ki so nam utirali pot skozi množico.«
ponedeljek, 17. november 2014
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (20) Dogodki v Covi da Iria 13. avgusta
Dne 13. avgusta
se je zaradi smešenja fatimskih dogodkov v veri nenaklonjenih časopisih v Covi
da Iria nabrala velika množica okrog osemnajst tisoč ljudi, ki so nestrpno
pričakovali prihod pastirčkov. Molili so rožni venec in prepevali cerkvene
pesmi. Nenadoma se je kakor blisk razširila vest, da je pastirčke ugrabil
domači župan. Ljudje so bili žalostni in razdraženi.
Jacintina in
Frančiškova mati Olimpija je med potjo v Irijsko globel zvedela, da je
upravitelj odpeljal otroke v Ourém. Vrnila se je in to sporočila Lucijini
materi Mariji Rosi, ki se je zasmejala in rekla:
»Pa naj ne
lažejo naokoli!«
»O, kaj jim bodo
tam storili!«
»Ne boj se! Ne
bodo jih požrli.«
Sama je pozneje
povedala, da si je mislila: Če so lagali, so kazen zaslužili. Če so govorili po
pravici, jih bo naša Gospa branila.
Po izjavi prič so se tam 13. avgusta
dogajali posebni pojavi: Pri vznožju črnike je tako zaropotalo, da so se ljudje
silno prestrašili in bili kakor iz uma. Kričali so in mislili, da bodo pomrli.
Nekateri so začeli bežati. Skoraj vsi navzoči so videli različna znamenja. Do
črnike se je spustil oblak in zaprašil ozračje, da se je zdelo temno. Sonce se
je spustilo niže, po pričevanju neke priče celo niže kakor 13. oktobra. Vsi
predmeti so postali rumeni. Pokazal se je bel oblak, ki je šel od juga proti
severovzhodu in je dobival različne, zelo lepe barve. Sonce je blesk popolnoma
izgubilo, da je bilo mogoče gledati vanj in so se mu barve spremenile.
Ko je domači župnik Manuel Marques
Ferreira 6. avgusta 1918 zapisal najstarejše ohranjeno poročilo o ugrabitvi
otrok, je na koncu dodal naslednje besedilo:
»Po nekaj minutah pride pred župnišče
avtomobil in z njim nekaj kolesarjev ter sporočijo nejevoljo velike množice, ki
je v Irijski globeli zahtevala, da me kamnajo kot sokrivca ugrabitve otrok.
Pojasnil sem jim svojo nedolžnost in izrazil celo ogorčenost zaradi tega
dejanja. Po dobroti presvete Device mi niso nič hudega storili. Samo neki
župljan mi je rekel nekaj neprimernih besed.«
Leirijski
glasnik
je objavil 22. avgusta 1917 župnikov dopis, v katerem med drugim piše:
»Kot katoliški duhovnik zavračam z vsem
srcem, razglašam in zatrjujem vsem, ki so zvedeli ali utegnejo zvedeti tako
obrekljivo, odvratno in za moj obstoj in položaj kot župnika nevarno trditev,
da sem bil sokriv dejanja, s katerim so bili otročiči, ki pravijo, da so videli
našo Gospo, nasilno odvzeti oblasti staršev in v nejevoljo množici (…).«
Župnik je bil otrokom naklonjen, njegova
zadržanost do fatimskih dogodkov pa je utemeljena, ker mora biti Cerkev previdna
in mora temeljito preiskati, ali gre res za nadnaravne pojave, preden izreče
svojo sodbo. Nepristni pojavi, ki bi jih imelo vodstvo Cerkve za pristne, bi ji
prinesli veliko duhovno škodo. Ob ugrabitvi otrok je prostozidarstvo pokazalo
svoj pravi obraz.
ponedeljek, 20. oktober 2014
FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (19) Upravitelj 13. avgusta 1917 ugrabi otroke Upravitelj pastirčke zasliši in ugrabi
Trinajstega
avgusta zgodaj zjutraj je prišel okrajni upravitelj na Frančiškov in Jacintin
dom. Moral je počakati, ker so bili pastirčki še na paši. Naročil je Lucijinemu
očetu, naj svojo hčerko privede k Frančišku in Jacinti. Tam jih je o skrivnosti
najprej zaslišal neki duhovnik, nato upravitelj, ki jih je skušal prisiliti,
kakor že prej v Ourému Lucijo, da bi mu razodeli skrivnost in obljubili, da ne
bodo nikoli več šli v Covo da Iria.
Ker upravitelj
pri otrocih ni ničesar dosegel, je očetoma ukazal, naj gresta z njimi k župniku
v župnišče, da jih bo še župnik zaslišal. Pozneje jih bo že upravitelj na vozu
odpeljal v Covo da Iria, da bodo pravočasno na kraju prikazovanja. V župnikovi
pisarni jih je domači župnik v upraviteljevi navzočnosti zaslišal. O tem je 6.
avgusta 1918 napisal poročilo, ki je najstarejše in najbolj izčrpno poročilo o
ugrabitvi otrok:
»Dne 13. avgusta
okoli desetih dopoldne je bil pri meni v župnišču župnik iz Vare de Torres
Novas Anton de Oliveira Reis. V hišo sta vstopila upravitelj občine Artur de
Oliveira Santos, ki je pripeljal s seboj na vozu župnika iz Porta de Mós, ki se
imenuje Manuel Carreira Posas. Ko sem temu duhovniku izrazil svoje začudenje,
da je spremljal civilnega oblastnika v zadevi te vrste, mi je dejal, da ni to
nič posebnega, ker sta prišla z domov otrok, kjer sta jih zasliševala, in da
tako upravitelj kakor on verjameta otrokom. Ne dvomita, vendar sta prišla v
mojo hišo, da bi jaz zaslišal otroke, ki prihajajo zaradi skrivnosti – prvič
sem slišal o skrivnosti – ki jim jo je, kakor pravijo, povedala Gospa, a je
njima niso razodeli. Potem jih bo sam upravitelj peljal na kraj prikazovanj,
kamor tudi on želi iti. Isto mi je izjavil upravitelj, ki se je delal, kakor da
verjame ali da je vsaj radoveden.
Kakšne pol ure
pozneje so vstopili otroci in njihovi starši. Upravitelj me prosi, da bi jih
zaslišal, kar sem storil v njegovi navzočnosti. Ko sem vprašal Lucijo, kdo jo
je poučil o tem, kar je povedala, je odgovorila, da je to bila tista Gospa, ki
jo je videla v Irijski globeli. Ko sem ji dejal, da gre v pekel, kdor trosi
laži, ki napravijo toliko škode, kolikor je povzroča to, kar ona pripoveduje,
in da bo šla v pekel, če laže, ker hodi tja toliko prevaranih ljudi, je
odgovorila:
'Če gre v pekel,
kdor laže, ona zavoljo tega ne bo šla v pekel, ker se ne laže, ampak samo pove,
kar je videla, in to, kar je Gospa njej rekla. Če ljudje gredo tja, gredo zato,
ker hočejo. Ona ni nikogar klicala.'
Vprašam jo, ali
ji je Gospa povedala kakšno skrivnost. Odgovori, da jo je, vendar mi je ne bo
odkrila.
Ko sem ji
postavil več vprašanj glede skrivnosti, mi je odgovorila:
'Poslušajte! Če
hočete, grem tja gor in vprašam Gospo, ali mi dovoli, da povem skrivnost. Če mi
bo dala dovoljenje, jo bom povedala.'
Tedaj pravi
upravitelj:
'Gre za nadnaravne
stvari … pojdimo od tod!'
Vstane in zapove
otrokom, da gredo na voz vpričo staršev in omenjenih duhovnikov. Nekaj časa gre
po cesti, ki pelje v Irijsko globel, potem pa se v divjem diru vrne na cesto,
ki pelje v Vila Nova de Ourém, kjer je zadrževal otroke do petnajstega, ko jih
je prišel izročit staršem.
Vest o ugrabitvi
otrok je kakor blisk naglo prišla do kraja prikazovanj, kjer je okoli 15 do 18
tisoč ljudi hrepeneče čakalo na njihov prihod.«
Lucijin oče je
hotel, da gredo otroci peš v Covo da Iria, a upravitelj je predlagal, naj gredo
na voz, da bodo hitreje prišli na cilj in da jih ne bodo ovirali ljudje. Oče je
nato pristal na to. Ko je voz oddirjal v napačno smer, je Lucija ugovarjala, da
to ni prava smer. Upravitelj je dejal, da gredo najprej h gospodu župniku v
Ourém, nato se bodo z avtom vrnili v Covo da Iria, če bi bilo pozno, da bodo
prišli še o pravem času na cilj.
Naročite se na:
Objave (Atom)