Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 13. februar 2018

FATIMA PO STOLETNICI Zadnja leta Lucijinega življenja



Od leta 2001 dalje je predstojnica sestra Celina odpirala obilico pisem, ki jih je sestra Lucija dobivala, in odgovarjala na tista, ki jih je Lucija določila. Od leta 2004 pa pisem ni več sama brala, ampak jih je njej prebirala predstojnica, ona pa je določila, na katera naj odgovori. Zadnji teden pa ji je le na uho povedala, o čem govorijo pisma.
Leta 2003 so v ožjem krogu ob priložnosti obiska patra generala Luisa Arosteguija Gamboe obhajali zahvalno mašno daritev za Lucijinih 75 let redovniškega življenja, ki se je začelo z začasnimi zaobljubami pri dorotejkah v Tuyu leta 1928. Na koncu svete maše je bila 'botrica' pri blagoslovu Jezuščkove podobe, ki naj bi bila upodobitev prikazanja v Pontevedri. Ko so »jo vprašali, ali je bilo tako, je brez besed skomignila z rameni … Kdor je videl Resničnost, se nikoli ne zadovolji s tistim, kar je dano ustvariti ljudem!«
Pred svojim 97. rojstnim dnem je sestra Lucija začela tarnati nad hudimi bolečinami v nogah. S težavo se je za svoj rojstni dan, 22. marca 2004, udeležila mašne daritve. Vedno bolj je bila priklenjena na posteljo, kjer ni čutila bolečin. Za veliko noč, 11. aprila, se je počutila zelo dobro in je, vesela in živahna, opoldansko rekreacijo skupaj s sosestrami preživela na vrtu ob podobi Device Marije. Pozneje pa so se nadaljevale njene bolečine, ki so verjetno izvirale iz hrbtenice. Stanje se je vedno bolj slabšalo. Zato je bila stalno ena sestra ob njej.
Sestra Marija Celina piše: »Na koncu je živela popolnoma vdana Bogu. Ni se pritoževala, da je tako telesno omejena. Zdelo se ji je normalno. Govorila je: 'Nihče noče umreti, vendar ni lahko biti star!' Včasih je, ko je sedela na postelji ali ko smo jo peljale na vrt pred ploščo pastircev, pravila: 'Glejte, kakšna poredneža, odšla sta v nebesa in nikoli več ju ni zanimalo, kako je z menoj! Če bi mi dala nove noge! …' Oktobra mi je zaupala tole: 'Devica Marija je rekla, da bom še nekaj časa tukaj … a to traja že tako dolgo!' Pogrešala je tisto, kar ji je že bilo dano videti in slišati. Tistega 'še nekaj časa' pa se je že iztekalo.«
Od novembra 2004 se ji je zdravstveno stanje znatno poslabšalo in trpljenje povečalo. Ni imela teka pri hrani, večkrat je padla v nezavest.

Ni komentarjev:

Objavite komentar