Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 18. januar 2018

V Španiji je pri dorotejkah preživela 25 let


Lucija je bila v Vilaru rešena mučnih izpraševanj. Dokončala je tri razrede ljudske šole ter se naučila kuhanja in šivanja. Dne 24. avgusta 1925 ji je škof José da Silva podelil zakrament svete birme. Takrat jo je obiskala njena mati. Po dolgem pogovoru s škofom je ugodila prošnji hčerke, da bi smela stopiti v samostan k dorotejkam.
Že pred prihodom v zavod dorotejk je razmišljala o redovniškem poklicu. V zavodu se je najprej zanimala za karmeličanke v Lisieuxu v Franciji, a se zaradi tujega francoskega jezika zanje ni odločila. Zgled vzgojiteljic in hvaležnost sta vplivala, da se je končno odločila za vstop k dorotejkam. Dne 25. oktobra 1925 je odšla v hišo postulata v mestu Pontevedra v Španiji, ker so bile na Portugalskem vse redovne ustanove ukinjene. Tam je ostala do julija 1926. Poleg priprave na noviciat se je morala naučiti španskega jezika. Dne 10. decembra 1925 se ji je v celici prikazala Devica Marija z Jezuščkom v naročju in ji dala naročila glede obhajanja petih prvih sobot.
Kljub temu da je bila daleč od doma, se je razvedelo med ljudmi, da v samostanu živi vidkinja Lucija iz Fatime. Mnogi so se prizadevali, da bi jo videli in z njo govorili. Če se je le dalo, se je temu izognila. Nekoč je na ulici srečala nekaj ljudi, ki so jo vprašali, kje je samostan, v katerem živi vidkinja iz Fatime. Prijazno jim je povedala za pot in jim hkrati rekla, da je ob tem času ni doma. Vprašali so jo še, kakšna je videti, v upanju, da jo bodo morda srečali na ulici. Lucija je odgovorila: »Takšna kot jaz,« in je nadaljevala svojo pot.
Od 20. julija 1926 dalje je bila v hiši noviciata v španskem mestu Tuy, kjer je 2. oktobra 1926 dobila redovno obleko in začela noviciat. Po dveh letih noviciata je 3. oktobra 1928 izpovedala začasne, 3. oktobra 1934 pa, ob navzočnosti svoje matere, večne zaobljube. V Tuyu se ji je 13. junija 1929 prikazala Presveta Trojica in Devica Marija, ki je sestri Luciji posredovala naročilo o posvetitvi Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu. V Tuyu je ostala do leta 1946.
V Španiji je pri dorotejkah preživela in poučevala 25 let, dve leti pa nato na Portugalskem. Bila je z veliko spretnostjo učiteljica ročnih del. Živela je po samostanskem geslu: »Božja volja je moj raj.« V tem času je bila v zvezi s prikazovanji v Fatimi večkrat zaslišana, napisala je številna pisma in svoje Spomine o fatimskih dogodkih, o Frančišku in Jacinti ter o fatimski skrivnosti

Ni komentarjev:

Objavite komentar