Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 13. december 2017

Prosilna molitev. Kaj je prosilna molitev?


Če smo v sinovskem odnosu do Boga, je nekaj normalnega, da se nanj v različnih potrebah pogosto obračamo. Sv. Pavel nas spodbuja: »Ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvami, s prošnjami in z zahvalami« (Flp 4,6). »Ob vsaki priložnosti molite v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen čujte z vso vztrajnostjo in molite za vse svete« (Ef 6,18).
Slovenski pregovor pravi: »Ne sramuj se česa prositi, kajti ves svet stoji na prošnji.« Že otrok, ki komaj pride na svet, z jokom prosi svojo mamo za hrano. Še dolgo je odvisen od staršev, na katere se obrača v svojih prošnjah. Tudi odrasli smo drug od drugega odvisni, drug drugemu potrebni, drug pred drugim berači.
Še posebej smo berači pred svojim Bogom, od katerega vse neposredno ali posredno prejemamo. Tu ima posebno mesto prosilna ali prošnja molitev. »Molitev je človekova moč in Božja šibkost,« je dejal sv. Avguštin.
Neka redovnica je zapisala: »Prosim ga marsikaj: za to, da bi svoje delo dobro opravila, da bi znala biti dobra do drugih, da bi opazila njihove potrebe. Prosim ga za sodelavce, za sosestre, za tiste, ki me težko prenašajo ali jih jaz težko prenašam, za ljudi, ki me srečujejo, za duhovnike. Večkrat, ko sem stala v avtobusu poleg sedeža, sem se zalotila, da molim za človeka, ki je tam sedel. To mi je postalo všeč in sedaj pogosto tako delam. Ne vem, kdo je tisti človek, toda prosim Gospoda, naj vodi njegovo pot, naj ga privede čim bliže k sebi.«
Bog je človeku tako blizu, da se mu človek lahko brez skrbi odpre in mu izpove vso svojo notranjost. V stiku z Bogom v molitvi vernik doživlja hkrati veliko Božjo bližino in vzvišenost. Pri molitvi pride do izraza naše prijateljstvo z Bogom. Z njim se lahko čisto po domače pogovorimo. On nas popolnoma razume. Jezus »nam vliva srčnost, da se po veri vanj bližamo Bogu v popolnem zaupanju« (Ef 3,12). Čim bolj smo v Kristusu, tem bolj prisrčen in domač je naš dostop do Očeta.
Če smo združeni s Kristusom, smo deležni občestva, ki ga ima Sin z Očetom. S tem smo deležni tudi njegove gotovosti glede uslišanja pri Očetu. Preden je Jezus mrtvega Lazarja obudil k življenju, je molil k Očetu:           »Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš« (Jn 11,41s).
V Stari zavezi imamo lepe prosilne molitve. Abraham je posredoval za grešno Sodomo, Mojzes je pogosto molil za svoje ljudstvo. Lep primer je prerok Elija, ki je med drugim izprosil dež in ogenj z neba, ki je použil žgalni dar. Tudi na Judito in Estero, ki sta Boga prosili za svoje ljudstvo, ne smemo pozabiti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar