Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 14. december 2017

Jezus nas uči prositi


»Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre. Ali pa: kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga prosi kruha? Ali mu bo dal kačo, če ga prosi za ribo? Če torej vi, čeprav ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo« (Mt 7,7–11).
Jezus je svoje učence na prosilno molitev pogosto navajal. Najlepša molitev, ki nas jo je naučil, očenaš, je sestavljena iz sedmih prošenj. Poglejmo nekaj Jezusovih navodil, ki so nam jih ohranili evangelisti:
»Če živite v meni in moje besede živijo v vas, prosite, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo« (Jn 15,7). »Resnično resnično vam povem: če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno« (Jn 16,23s).
Apostol Janez, ki je te Jezusove besede v evangeliju zapisal, je v svojem prvem pismu govoril o prošnji k Božjemu Sinu: »Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, kadar ga česa prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili« (1 Jn 5,14s).
Jezus naglaša pomen zaupne vere. Moramo pa tudi sami spolniti nekatere pogoje. Ko v prošnji nekaj pričakujemo od Boga, ne smemo pozabljati, da tudi Bog nekaj pričakuje od nas. Potrebno je odpustiti, če imamo kaj proti komu. Očeta je treba prositi v Jezusovem imenu, kar pomeni v povezanosti z Jezusom, ki je naš srednik pri Očetu. To se uresničuje, če smo po veri in ljubezni tako tesno povezani z njim, da smo neposredno deležni njegovega občestva z Očetom. Kristus nam je s svojo smrtjo in vstajenjem vse milosti zaslužil. On jih tudi deli. Pri tem je njegova »desna roka« Mati Marija, ki je v odvisnosti od svojega Sina srednica vseh milosti..
Pisatelj Alessandro Manzoni je skupaj s svojimi otroki stal ob bolniški postelji svoje žene. Otroke je povabil: »Zmolimo eno zdravamarijo za bolno mater.« Ko so jo odmolili, je dodal: »Zdaj pa zmolimo še eno zdravamarijo za vse, ki so nam storili kaj hudega ali nam še vedno želijo kaj hudega. Tako bo Bog raje sprejel in uslišal molitev za našo bolno mater.«
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar