Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 06. avgust 2017

Pomen Fatime za naš čas (6) Ali je glede tretje fatimske skrivnosti vse razkrito?


Glede tretjega dela – ali je bil v celoti objavljen in kako naj bi ga razlagali – so mnenja različna. Po uradnem stališču je bila objavljena v celoti, nasprotno stališče temu oporeka.
V slovenskem prevodu je v rokopisu krožilo obsežno delo, ki ga je napisal v italijanskem jeziku znani novinar Antonio Socci, Četrta fatimska skrivnost [ Il quarto segreto di Fatima, Milano 2006]. Nekatera njegova mnenja se na prvi pogled bralcu zdijo kar prepričljiva, čeprav uradna razlaga leta 2000 ne pozna četrte skrivnosti. Avtor misli, da najvažnejši del, ki napoveduje zaskrbljujočo prihodnost, (še) ni bil razodet. Šlo naj bi za Marijina sporočila, ki pojasnjujejo dogajanje v tretji skrivnosti. Na ovitku knjige je zapisano: »Morda en del sporočila Božje Matere ni bil nikoli objavljen, ker je preveč pretresljiv.« Kaj naj rečemo k temu?

Ne bomo se spuščali v podrobnosti. Vprašanje rešujejo fatimologi [strokovnjaki za vprašanja v zvezi s fatimskimi dogodki] v obsežnih knjigah, med seboj pa se v marsičem razlikujejo. Iz stavka na koncu drugega dela skrivnosti: »Na Portugalskem se bo prava vera zmeraj ohranila itd.,« nekateri sklepajo, da bo drugje prišlo do velikega padca vernosti. Za tem stavkom bi, teoretično vzeto, bila možnost za napoved takšnega padca.
Prostor za kakšna Marijina pojasnila, ki naj bi v tem besedilu manjkala, bi bil tudi na koncu besedila tretje skrivnosti. Glede dejanskega padca vernosti danes v Evropi in Sloveniji se lahko hitro prepričamo, če se malo ozremo okrog. Statistike kažejo, da jih od stotih Slovencev le dobrih petdeset verjame v Boga in trideset v posmrtno življenje, čeprav se jih sedemdeset še prišteva h Katoliški cerkvi.
Najprej si oglejmo tretji del skrivnosti, kakor je bil objavljen 26. junija 2000, napisan pa 3. januarja 1944. Prvi in drugi del je vidkinja napisala že 31. avgusta 1941.

Po dveh delih, ki sem ju že razložila, smo na levi strani naše Gospe, malo bolj zgoraj, videli angela z ognjenim mečem v levi roki; ko je žarel, je razširjal plamene, da se je zdelo, da bo takoj zažgal svet; toda plameni so ugašali ob dotiku s sijajem, ki ga je naša Gospa izžarevala iz svoje desne roke. Angel je z desno roko kazal na zemljo in klical z močnim glasom: Pokora, pokora, pokora! In videli smo v velikanski luči, ki je Bog: 'nekaj podobnega, kakor vidimo osebe v ogledalu, ko gredo mimo', v belo oblečenega škofa, 'slutili smo, da je bil sveti oče'. Razne druge škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, ki so se vzpenjali na strmo goro, na vrhu katere je stal velik križ iz neobdelanih debel hrasta plutovca. Preden je prišel tja, je šel sveti oče skozi veliko na pol porušeno mesto, in napol se tresoč z opotekajočim se korakom, prizadet od bolečine in skrbi, molil je za duše trupel, ki jih je srečaval na poti; ko je prišel na vrh gore, je pokleknil k vznožju velikega križa in ubila ga je skupina vojakov, ki so streljali nanj s strelnim orožjem in puščicami. In tako so drug za drugim umirali škofje, duhovniki, redovniki in redovnice ter razne svetne osebe, možje in žene različnih stanov in položajev. Pod obema prečnicama križa sta bila dva angela, vsak od njiju je imel v roki kristalno zalivalko. Vanju sta zbirala kri mučencev in z njo zalivala duše, ki so se bližale Bogu.
Tuy, 3. 1. 1944

Ni komentarjev:

Objavite komentar