Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 14. junij 2017

Romanje fatimske Gospe po družinah


V ponedeljek, 1. maja zvečer, je pri sveti maši na Rakovniku nadškof Stanislav Zore blagoslovil kipe fatimske Marije v lepo izdelanih kapelicah. Kapelice je pripravil Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu, kipi pa izvirajo iz Fatime. Kapelice je zasnoval in izdelal akademski slikar Lojze Čemažar.
Namen kapelic je, da bi Marija ob stoletnici prikazovanj v Fatimi lahko prišla ne samo v župnije, marveč v družine. Ob Marijini podobi naj bi se družine zbirale k molitvi, da bi zopet postale družine, ki skupaj molijo.
V pridigi je gospod nadškof poudaril, kako pomembno je, da se družine zbirajo k skupni molitvi. Danes je to še posebej potrebno, ker se v družinah ne družijo dovolj, se ne pogovarjajo. Premalo so skupaj. Molitev ob kipu fatimske Gospe bi lahko bila povod, da bi se skupna družinska molitev obnovila, da bi se obnovil pogovor v družini in bi družina zopet postala bolj povezana.
Marija je v Fatimi prosila pastirčke, naj molijo za grešnike, zadoščujejo za njihove grehe in delajo pokoro zanje. Gospod nadškof je poudaril, da moramo k molitvi za grešnike pristopati z ljubeznijo do njih. Ni dovolj, da za grešnike samo molimo, potrebno je, da jih ljubimo. Ne smemo se kot molivci čutiti nekaj več kot oni grešniki tam spodaj. Zavedati se moramo, da smo tudi sami grešniki. Ko molimo za grešnike, molimo tudi sami zase. Naša molitev bi bila malo vredna, če bi molili za grešnike kot farizeji. To bi bila hinavščina. Potrebno je, da se postavimo v vrsto grešnikov in molimo drug za drugega. Bog posluša prošnje grešnikov in jih uslišuje. Videl je skesano srce žene, zasačene pri prešuštvovanju, ki so jo farizeji pripeljali k njemu, da bi jo obsodil. Odpustil ji je, ne obsodil. Tudi Juda, ki ga je izdal, je nagovoril s besedo: prijatelj. Prav tako je bil pozoren na kesanje desnega razbojnika in mu obljubil raj. Samo z ljubeznijo do grešnikov bomo zanje lahko molili tako, kot je Marija prosila. Kajti jaz grešnik sem bil vreden Jezusovega učlovečenja in vsake njegove besede. Njegovo trpljenje dokazuje, kako zelo me ljubi.
Drugo, za kar je prosil gospod nadškof, je delo in skrb za družine. Danes se namreč bije duhovni bolj za zakon in družino. Zato smo še toliko bolj poklicani k skrbi za družine. Ne smemo pustiti družine same v vrtincu tega sveta, moramo jih spremljati z molitvijo. V teh mesecih bomo družino prinašali pred Gospoda in molili kot družina. Molitev nas bo povezala z Bogom in med seboj. Skupna molitev nas bo spet naučila skupnega pogovora. Zopet bomo začutili drug drugega.
Ti meseci spomina na fatimske dogodke so torej pomembni za vse nas. Pomagajo nam, da bi našli drug drugega, da bi zaživeli kot družina, da bi se kot ljudje zavedli svoje identitete. Nasloniti se moramo na Očeta, da bomo postali zopet močni in odporni proti napadom hudega duha. Marija pa je tista vodnica, ki nas k tej naslonitvi na Očeta vabi in usmerja. Družine moramo odpreti Bogu, da on zopet najde svoj prostor v njih. Vztrajna skupna molitev bo Gospodu vedno bolj odpirala pot v naše družine in ga naredila zopet za člana naših družin. Zato nam Marija, ki prihaja v naše družine, pomaga k ponovnemu razcvetu skupne molitve in še posebej k razcvetu ljubezni v družinah. Bog daj, da bi po Mariji zopet začutili in vzljubili drug drugega

Ni komentarjev:

Objavite komentar