Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 24. april 2017

PRVO POGLAVJE Razne vrste sil


Ko so odkrili petrolej, je to v svetu napravilo pravo revolucijo; to odkritje je namreč dalo industriji v roke nov vir pogonske sile. Brez bencina bi ne imeli ne avtomobilov, ne letal. Elektrika je tudi vrsta energije, ki pa je vendarle odvisna od drugih virov energije, kot so: bencin, premog, voda ali jedrske reakcije. Ti viri pogonske sile so glavni temelj industrijskega razmaha zadnjih stoletij. Vse te sile, najsi se zde še tako velike, pa je mogoče čudovito uporabljati samo, ker jih vodi druga, veliko višja sila, sila človeškega uma, katera se od drugih sil docela razlikuje.
Vsaka sila je zmožna povzročiti učinek. Beseda »sila« splošno pomeni dejavno zmožnost, to se pravi: zmožnost nekaj storiti ali povzročiti. Sile so različnih vrst, pa tudi narave. Tako govorimo o tvarnih, nravnih in duhovnih silah, ki imajo ob vsej različnosti isto osnovno lastnost.
Denarna sila, kadar jo rabiš, je med najmogočnejšimi silami modernega sveta. Bogastvo je vedno imelo svojo moč, nikoli pa sila kapitala ni bila tako razširjena kakor je v sedanjem času, ko se denar, kot izraz bogastva, pretaka iz rok v roke in vpliva s svojo nedvomno silo na milijone ljudi.
Čeprav se nam dandanes denarna sila dozdeva največja izmed vseh sil, vendar denar ni bil vselej to, kar je danes. Dandanes le redkokdo stori en sam korak brez denarja. Včasih pa je bila čast veliko večja sila kot denar. Koliko junaštev je bilo storjenih za to silo, navadno brez denarja ali celo vkljub denarju.
Ko bi na primer sila denarja mogla človeku dati zdravje, ne bi toliko milijonarjev trpelo zaradi prebave, revmatizma in raka. Res je, da si z denarjem lahko oskrbimo pomoč najboljših zdravnikov. Življenja, tega tako dragocenega daru, pa denar ne more podaljšati, kvečjemu ga skrajša, če ga ljudje, ki ga imajo v izobilju, zlorabljajo, kar se večkrat dogaja. Tudi družinam veliko bogastvo ne prinaša miru. Lahko rečemo, da nobena stvar družin tako ne razdvaja kakor denar, če izvzamemo seveda politiko.
Ne bomo govorili o drugih nravnih, duhovnih in podobnih silah, kot na primer o sili govorjene besede, tiska, oblasti in podobno. Je pa še druga nravna sila, ki jo redko upoštevamo kot moč, a jo vsi neprestano uporabljajo: to je moč prošnje.
S prošnjo se človek obrača do drugega človeka, da bi od njega kaj dobil. Vsakdo ve, kaj se pravi »prositi«. Saj smo vsi že od rojstva vajeni prositi. Otrok, čeprav je še tako malo časa na svetu, že ima moč, da doseže, kar si želi. In kaj drugega počnemo v svoji otroški dobi kakor to, da prosimo? Čeprav marsikdaj zaprošenega ne dosežemo, izrečena prošnja ne neha biti moralna sila. Veliko je na svetu doseženega s prošnjami. Znano je, koliko premorejo pri prošnjah ženske solze.
Moč »vpliva«, ki dandanes kar cvete, temelji prav tako na prošnji. Moč prošnje ima večje uspehe, če je človek, ki ga prosimo, premožen in mogočen. S tem pa kajpada ne moremo reči, da je lažje doseči zaprošeno, če prosimo bogate in mogočne ljudi. Kar hočemo povedati, je, da od človeka, ki ima veliko, moremo dobiti več, če našo prošnjo usliši, kakor od človeka, ki ima malo. Uspeh prošnje pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, če znamo prav prositi. Zgled naj nam pojasni, kaj premore prošnja, ki jo prav predložimo.
Pred nekaj leti je v ameriških Združenih državah živel zelo sposoben delavec, Štefan Karket, ki je iznašel nov stroj za izdelovanje nogavic. Model, čeprav še nepopoln, je pokazal že kar dobre uspehe. Da bi pa svojo iznajdbo mogel kje predstaviti, je Karket potreboval še en model. Za to in pa, da bi dobil patent, mu je manjkalo 200 dolarjev. Iznajditelj, ki je že zastavil vse svoje imetje, je iskal človeka, ki bi ga podprl, a brez uspeha. Štefan je bil vdovec, ki je imel 22 let staro hčerko Nežico. Ta je slepo zaupala v sposobnost svojega očeta in je močno trpela, ko je videla, kako mu pomanjkanje denarja preprečuje uspeh podjetja.
V sosednjem kraju je živel bogat tovarnar, Bristol, ki bi prav lahko financiral ta izum. Kadarkoli pa je Štefan z njim o tem govoril, ga je tovarnar zavrnil. Ko je Nežica to videla, se je nekega dne sama odpravila v sosednji kraj; s seboj je vzela mapo, v kateri je imel oče shranjene risbe in načrte svojega stroja. Stopila je v pisarno in se priglasila za sprejem. Komaj pa je tovarnar slišal ime Karket, je rekel, da je ne sprejme. Nežica pa ni izgubila poguma, marveč je potrpežljivo čakala, dokler podjetnik ni prišel iz sobe na poti h kosilu. Dekle ga je ogovorila, a se zanjo ni zmenil. Ko se je tovarnar popoldne spet vrnil v pisarno, je ponovno srečal Nežico, ki ga je potrpežljivo pričakovala. Mudilo se mu je, imel je druge skrbi in je pustil Nežico čakati, ne da bi ji rekel kako besedo. Zunaj je snežilo. Ko je tovarnar, dobro oblečen, odhajal domov, je zunaj našel Nežico, ki je, vsa trda od mraza, še zmeraj čakala. Dekle je bila revno oblečena, a v njenih očeh je tovarnar, ob svetlobi svetilke nad pisarniškimi vrati, lahko videl njen proseči pogled. Tokrat se mu je zasmilila. Povabil jo je, naj vstopi, da se v njegovi pisarni pogreje, in jo vprašal, kaj hoče?
Dekle je vzela mapo z načrti in odgovorila: »Gospod, moj oče je izumil stroj, in …«
»Vrag naj vzame tisti stroj s tvojim očetom vred,« se je zadrl bogatin, ji vrgel novec za miloščino in se namenil k vratom.
»Gospod,« je povzela besedo Neža, pobrala novec in mu ga vrnila, »nisem prišla prosjačit miloščine, marveč s prošnjo, da bi me poslušali!«
Tak odgovor in dekličin nastop sta moža presenetila. Rekel ji je, naj sede in mirno pove, kaj želi. Nežica je tokrat lahko razložila očetove načrte. Da zgodba ne bo predolga, povejmo le, da je podjetnik Bristol Nežino prošnjo uslišal, posodil denar in pomagal tako Štefanu Karketu ustanoviti uspešno podjetje.
To, česar očetov talent ni zmogel, je zmogla hčerkina prošnja, ki je sprožila bogataševe denarne sile. V tem je vsa moč prošnje: dá nam na razpolago vse tvarne, duhovne in druge sile, ki jih ima tisti, katerega prosimo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar