MARIJA ROMARICA MED NAMI (13. maj – 13. oktober 2016). Edinstveno
in nepozabno je bilo vzdušje več tisočglave množice 12. maja zvečer ob njenem
prihodu na Brezje v spremstvu ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki je
pred milostno podobo v Sloveniji prvi daroval sveto mašo. Tudi v času romanja
milostnega kipa po Sloveniji je ves čas tekla neposredna molitvena priprava z
devetdnevnicami in tridnevnicami, zdaj v eni, zdaj v drugi župniji. Združenje
je tudi organiziralo pod vodstvom dr. Marjana Turnška marijanske duhovne vaje
za duhovnike in laike v Celju, kjer sta bili obe skupini deležni milosti
srečanja z Marijo romarico, ki je tiste dni romala po celjski škofiji. Tudi
filatelisti so zaznali pomembnost tega zgodovinskega dogodka za naš narod in
Marijino romanje spremljali od postaje do postaje ter ga zaznamovali za
zgodovino z nad stotimi priložnostnimi poštnimi žigi krajev, ki jih je obiskala
Marija romarica. Marijino romanje po slovenski pokrajini je bilo zelo pestro,
saj se je ustavila v 466 cerkvah in se srečala z brezštevilnimi množicami. V
ljubljanski nadškofiji je bila od 13. maja do 10. junija in od 26. junija do
11. julija. Obiskala je 196 župnij. Od 11. do 25. junija je romala po novomeški
škofiji in bila navzoča na slovesnosti obhajanja 10. obletnice ustanovitve
škofije. Obiskala je 37 župnij. Od 12. julija do 18. avgusta je romala po
koprski škofiji. Obiskala je 118 župnij. Od 19. avgusta do 9. septembra jo je
gostila celjska škofija. Obiskala je 47 župnij. Od 10. do 18. septembra je v
murskosoboški škofiji obiskala 22 župnij. Od 19. septembra do 13. oktobra pa je
v mariborski nadškofiji obiskala 46 župnij. Bolj podrobnih podatkov o številu
posvečenih posameznikov in župnij s terena žal nismo prejeli. Le za dekanijo
Lendava je dekan Ivan Krajnc posredoval dragocen podatek, da se je z milostno
podobo Marije romarice srečalo 6.620 vernikov, kar je omogočil tudi
organizirani avtobusni prevoz od vasi do vasi, in dodal naslednji komentar: »Kot
skupni sklep: Marija je ukoreninjena v življenju naših ljudi. Potrebno je
graditi našo pastoralo bolj v tej smeri. Sedanja pastorala je preveč razumarska.«
Velika milost za vso Slovenijo je bila tudi v tem, da se
je ob Marijini podobi pet mesecev molilo noč in dan. Odmevala je pesem iz src
vseh generacij in mnogi duhovniki so Marijo pospremili iz svoje župnije z
besedilom: »Še gori ljubezen, blažena Gospa, še si ti kraljica mojega srca!«
Lahko bi na prste prešteli noči, ko je bila Marija v svetišču sama. Tudi med
obiskom cerkvene in državne ruske delegacije na Vršiču je bila vesela, da nismo
pozabili njenega naročila v Fatimi, naj molimo za Rusijo. Prav v ta namen je
bila organizirana večerna molitev v Marijinem svetišču v Logu pri Vipavi ob
obisku Marije romarice v duhu »ekumenizma krvi«, kot pravi papež Frančišek.
Med pomembne in globoko segajoče dogodke njenega romanja
lahko štejemo: posvetitve posameznikov ob sklepu prvih sobot, posvetitve župnij
po tridnevni pripravi ob obisku Marije romarice v župniji, posvetitve škofij ob
obisku Marije romarice v stolnicah. Nadvse pomemben dogodek, prvič v takem
obsegu, je bila skupna posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki so jo pred
milostno podobo fatimske Marije v ljubljanski stolnici izpovedali vsi naši škofje
ob 25-letnici samostojne Slovenije 24. junija, v navzočnosti državnega vrha in
papeževega predstavnika v Sloveniji.
Na srečanje z Marijo in na posvetitev njenemu
brezmadežnemu Srcu so se pripravljali tudi otroci v vrtcih; s solzami v očeh so
jo pričakali bolni in trpeči v domovih za ostarele. Česa vsega se niso
domislila sočutna duhovniška srca: negibnim bolnikom so Marijin kip nosili iz
sobe v sobo, od postelje do postelje. Jokali so bolniki in jokali so tudi
duhovniki, kot so sami povedali.
Na Ptujski Gori se je od Marije Romarice z ganljivimi
besedami iz pesmi Zbogom dan's Marija
pravi poslovil nadškof Alojzij Cvikl in ji nekako obljubil, ko nas je vse
spodbudil k temu, da bomo v Sloveniji nadaljevali z uresničevanjem njenih
sporočil. Po množični poslovilni slovesnosti na Ptujski Gori je Marija, kot ljubeča
in zaskrbljena Mati najstarejše krščanske celine, želela objeti še sosednji
hrvaški narod, na povabilo rektorja svetišča v Mariji Bistrici. Vse tri dni
njenega bivanja na Hrvaškem jo je spremljala slovenska družina v narodnih
nošah. Od tam verniki poročajo o velikih milostih, ki so jih bili deležni, in se
zahvaljujejo dragim Slovencem za to prečudovito darilo Hrvatom.
VRNITEV V FATIMO. Težko je bilo slišati in izgovoriti to
besedo, toda čas je prišel in nekoliko lažje smo sprejeli to dejstvo, ker je
šel z nami na pot tudi naš mučenec blaženi Lojze Grozde. Hvaležni slovenski
verniki so namreč fatimskemu svetišču podarili sliko našega mladega »fatimskega
mučenca«, v katero so bile vgrajene njegove relikvije. Tam sedaj prosi pri Bogu
za nas skupaj s še enim »fatimskim mučencem«, svetim Janezom Pavlom II. Tudi
njegova relikvija, krogla, ki je prestrelila njegovo telo 13. maja 1981, je
namreč v Fatimi.
KAKO NAPREJ PO MARIJINEM OBISKU? Na to vprašanje
odgovarja knjižica p. Antona Nadraha Živeti
resnico in klic Fatime, ki nas v letu 2017 vabi v Angelovo in Marijino
delavnico, da spoznamo in uporabljamo orodja, ki se tam nahajajo. Prav je, da
se župnijski pastoralni sveti o tem pogovarjajo in ukrepajo. Marija ostaja z
nami in pričakuje našega sodelovanja. Ob vsem tem pa ne pozabimo še naprej klicati na pomoč blažena
fatimska pastirčka, ki godujeta 20. februarja, in blaženega Alojzija Grozdeta,
čigar truplo so otroci našli med zvončki 23. februarja 1943.
Dragica Čepar
Ni komentarjev:
Objavite komentar