Ko se zamislimo v versko in nravno situacijo danes, sicer opazimo mnogo pozitivnih pobud, zlasti pobud Cerkve, a te zajamejo le manjši del ljudi. Večina ob teh pobudah stoji ob strani, hkrati pa se hitro oddaljuje od krščanstva. Naj navedem nekaj dejstev, ki mislečemu in praktičnemu kristjanu povzročajo zaskrbljenost:
V življenju večine Evropejcev ima Jezus Kristus
in sploh Bog zelo majhno vlogo ali pa sploh nobene. Veliko ljudi živi in umira
brez Boga, kakor da ne obstaja. Cerkve so marsikje prazne. Zmeraj več jih
oddajajo v posvetne namene, ker jih ni mogoče vzdrževati in obnavljati.
Evropski parlamenti sprejemajo zakone, ki so
večkrat v popolnem nasprotju z desetimi Božjimi zapovedmi ter podpirajo zlo in
smrt namesto dobrega in življenja.
Število rojstev se zmanjšuje, mnogo otrok mora
končati svoje zemeljsko življenje že v materinem telesu. Zakon in družina sta
zelo ogrožena. Veliko družin razpade; sicer krščeni starši se sploh (cerkveno)
ne poročijo.
Veliko ljudi nič več ne moli. Molitev jim je
postala nekaj popolnoma tujega in nesmiselnega.
Poslednje reči ljudi ne zanimajo. Večina ne
veruje v posmrtno življenje. Ne zavedajo se, da so v nevarnosti večnega
pogubljenja.
Ljudje ne priznavajo več greha. Nekaterih
Božjih in cerkvenih zapovedi več ne upoštevajo, druge si razlagajo po svoje,
kakor jim prijajo.
V ospredju so materialne dobrine, duhovne
vrednote pa so stopile v ozadje. Cilj vsega prizadevanja je povečanje
proizvodnje in potrošnje ter dvig življenjskega standarda.
Veliko ljudi je razvajenih in nimajo smisla za
odpovedi in žrtve, ki so potrebne, če hočemo biti dobri in vdano prenašati svoj
križ, kar je nujno za zvesto hojo za Kristusom. Marsikdo vidi smisel življenja
v tem, da iz njega iztisne čim več užitkov. Vendar kljub vsem tem prizadevanjem
ni srečen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar