FATIMA – OKNO UPANJA (39) - Jacintine napovedi

Presveta Devica je Jacinti včasih govorila o prihodnosti. Mati Godinho je Jacintino mater Olimpijo, ki je prišla obiskat svojo hčerko, nekoč vprašala:

»Ali bi radi videli, če bi vaši hčerki, Florinda in Terezija, vstopili v redovniški stan?«

»Bog me varuj!« je odgovorila Olimpija.

Nekaj trenutkov pozneje je Jacinta, ki ni slišala tega pogovora, rekla botri:

»Naši Gospe bi bilo zelo všeč, če bi moji sestri postali redovnici. Mati ne mara, zato pa ju bo naša Gospa kmalu vzela v nebesa.«

Res sta dekleti kmalu po Jacintini smrti lepo umrli, prva pri sedemnajstih, druga pri šestnajstih letih.

Sestra prednica si je že dolgo zelo želela, da bi obiskala Irijsko globel. Jacinta ji je lepega dne rekla:

»Ne bojte se, botra, po moji smrti boste šli tja.«

Po Jacintini smrti je prednica morala spremljati krsto z Jacintinim truplom v V. N. Ourém in od tam je šla v Fatimo, kjer je spoznala Lucijo, ki jo je spremila v Irijsko globel.

Neki zdravnik, ki je zdravil Jacinto, jo je prosil, naj moli zanj v nebesih. Deklica mu je obljubila, a kmalu zatem je uprla vanj svoje oči, ki so videle prihodnost, in mu rekla:

»Poslušajte! Tudi vi boste šli kmalu.«

Isto se je ponovilo pri drugem zdravniku, kateremu je napovedala njegovo in hčerkino bližnjo smrt.

O duhovniku, čigar odlično pridigo je poslušala in je veljal za vzornega duhovnika, je deklica odločno izrazila svoje neugodno mnenje:

»Botra, ko boste najmanj pričakovali, boste videli, kako je ta duhovnik slab.«

Kmalu zatem je nesrečni duhovnik popolnoma opustil duhovniške dolžnosti in dajal očitno pohujšanje.

Glede operacije, ki so jo nameravali napraviti in so jo res napravili, je Jacinta pripomnila:

»Je vse zastonj! Naša Gospa mi je prišla povedat, da bom kmalu umrla.«

Naročila je, naj pišejo Luciji, da se ji je Devica prikazala in ji naznanila uro in dan njene smrti.