Dne 13. julija 1917 je Marija napovedala, da bo za preprečitev druge svetovne vojne in nekaterih drugih nesreč prišla prosit za posvetitev Rusije. Napovedano prošnjo je izrekla Luciji v videnju v samostanski kapeli v Tuyu, v četrtek, 13. junija 1929, pred polnočjo, z besedami: »Prišel je trenutek, ko Gospod prosi, naj sveti oče skupaj z vsemi škofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu, in obljublja, da jo bo s tem rešil. Veliko je duš, ki jih Božja pravičnost obsoja zaradi grehov, storjenih zoper mene. Prihajam prosit za zadoščevanje. Žrtvuj se po tem namenu in moli.«
Marija je ob tej priložnosti
dopolnila napoved iz leta 1917 z novimi pojasnili: čas za posvetitev je prišel;
opravi naj jo papež skupaj z vsemi škofi; zaradi posvetitve bo Bog rešil
Rusijo.
Iz Marijinega sporočila iz
leta 1917 vemo, da bi ta rešitev obstajala v spreobrnjenju Rusije, v njeni rešitvi
brezbožnega komunizma in preganjanja. Obenem bi bil svet obvarovan vojne in
lakote, Cerkev in papež pa preganjanja.
Lucija si je vztrajno
prizadevala, da bi za posvetitev pridobila papeža. Dne 18. maja 1936 je pisala
svojemu spovedniku patru Gonsalvesu, da ji je hudo, da se posvetitev Rusije še
ni izvedla: »Zaupno sem v globini duše o zadevi govorila z našim Gospodom. Pred
kratkim sem ga vprašala, zakaj ne spreobrne Rusije, ne da bi njegova svetost
opravila to posvetitev. Odgovoril je: ‘Ker želim, da vsa moja Cerkev prizna to
posvetitev kot zmagoslavje brezmadežnega Marijinega Srca, da bi potem razširila
njeno češčenje in postavila poleg pobožnosti do mojega Božjega Srca tudi
pobožnost do tega brezmadežnega Srca.’ – ‘Toda, moj Bog, sveti oče mi ne bo
verjel, če ga ti ne boš ganil z izrednim navdihom.’ – ‘O sveti oče! Moli veliko
za svetega očeta. On jo bo opravil, a bo prepozno. Pa tudi tako bo brezmadežno
Marijino Srce rešilo Rusijo. Njej je zaupana.’«
Domači škof je leta 1937
pisal papežu Piju XI.: Sestra Lucija »me prosi, naj sporočim Vaši svetosti, da
po nebeškem razodetju dobri Bog obljublja, da bo končano preganjanje v Rusiji,
če bo Vaša svetost blagovolila opraviti in bo naročila vsem škofom sveta, da
enako opravijo slovesno in javno dejanje zadoščenja in posvetitve Rusije
presvetima Srcema Jezusa in Marije.«
Papež Pij XII. je leta 1942
posvetil Cerkev in svet brezmadežnemu Marijinemu Srcu in pri tem na zakrit
način omenil Rusijo. Ker papež posvetitve Rusije ni opravil skupaj z vsemi
škofi sveta, Marijina in Jezusova želja o posvetitvi Rusije še ni bila izpolnjena.
Sestra Lucija je 28. februarja 1943 pisala svojemu škofu: »Dobri Bog mi je že
pokazal svoje zadovoljstvo zaradi dejanja svetega očeta in raznih škofov,
čeprav je z ozirom na njegovo željo še nepopolno. V zameno obljublja, da bo
vojne kmalu konec. Spreobrnitve Rusije pa še ne bo.«
Isti papež je 7. julija 1952
ob ponovni posvetitvi Cerkve in sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu prvič z
izrecnim imenovanjem izročil in posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu »na prav
poseben način vse narode Rusije«. Zanimanje za vero je po tem letu v Rusiji
začelo naraščati, zlasti med rusko mladino, kar je komunistične oblastnike zelo
vznemirjalo.
Dne 13. maja 1981, na
obletnico, ko se je Marija prvič prikazala v Fatimi, je na papeža streljal
turški terorist Mehmet Ali Agca in ga hudo ranil. Papež je kakor po čudežu
ostal pri življenju. Ozdravljenje je pripisoval Marijini priprošnji. Po
operaciji so papežu prebrali besede sporočila fatimske Gospe, da bo moral sveti
oče veliko trpeti. Papež je sklenil, da se bo ob 65–letnici prikazovanj šel v
Fatimo zahvalit Mariji za rešitev.
V Fatimi je sveti oče 13.
maja 1982, v duhovni edinosti s škofi vsega sveta, obnovil dejanje posvetitve.
Papeškemu nunciju je sestra Lucija leta 1983 pojasnila, da posvetitev Rusije še
ni bila izvršena, ker Rusija ni bila izrecno imenovana in škofje niso opravili
v svojih stolnicah javne in slovesne posvetitve Rusije.
Papež je s posebnim pismom
prosil škofe vsega sveta, naj 25. marca 1984 z njim molijo posvetitveno
molitev. Tega dne je na Trgu sv. Petra ob navzočnosti dvesto tisoč romarjev
kleče pred originalnim kipom fatimske Marije zmolil posvetitveno molitev, med
katero je dodal besede: »Posebno razsvetli ljudstvo, čigar posvetitev in
izročitev od nas pričakuješ.« Sestra Lucija je potrdila veljavnost posvetitve z
besedami: »Zdaj pa je prošnja bila izpolnjena!«
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar