Iz samostanske kronike

Med najpomembnejše dogodke zadnjega časa na svetu spada razglasitev Matere Terezije za svetnico. Uradno prištetje te velike dobrotnice ubogih v nebeški zbor svetnikov in svetnic in s tem največje možno svetovno odlikovanje je na Trgu sv. Petra v Rimu 4. septembra 2016 izvršil papež Frančišek, ki se tudi sam zavzema za uboge. Gotovo o tej svetnici, ki je bila dobro povezana z nekaterimi Slovenci, marsikaj vemo. Zdaj se ji bomo še z večjim zaupanjem priporočali in jo z Božjo pomočjo tudi vsaj nekoliko posnemali.

V četrtek, 1. septembra 2016, je bila v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprta razstava V zaledju soške fronte. Tej razstavi je pridružena tudi razstava Stiški samostan v času I. svetovne vojne (1914 – 1918). Soška fronta je globoko zarezala v vsakdanjih ljudi ne le v neposredni soseščini, ampak tudi v zaledju. Obe razstavi osvetljujeta vlogo zaledja, ki je z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi sprejemalo ranjence, begunce in ujetnike ter jim dovažalo vse potrebščine. Stiški samostan je v svojih prostorih nudil zavetje goriškemu nadškofu Sedeju, njegovemu semenišču s profesorji teologije in bogoslovci, v kašči pa so primorske župnije shranile svoje arhive in različne cerkvene predmete. V spomin na te čase je društvo Sedejeva družina poskrbela za doprsni kip nadškofa dr. Fr. B. Sedeja, ki je nameščen v stiški baziliki. Ob nadškofovem doprsnem kipu piše:

Knezu in nadškofu goriškemu metropolitu ilirskemu + dr. Fr. B. Sedeju v vojnih letih 1915 do 1918 s svojim osrednjim semeniščem gostu stiškega samostana v spomin in belim menihom v hvaležnost društvo Sedejeva družina.

Za izvršitev najnujnejših popravil skrbita župnik p. Maksimilijan File za baziliko in župnijski dom, samostanski ekonom p. Krištof Čufer pa za samostan, kolikor »finančni minister« dovoljuje. Beljenje bazilike je končano; strop, ki se je vdrl v drugem nadstropju doma duhovnih nad sanitarijami, je popravljen; zamašen odtok za veliko količino meteorne vode (ob dežju s streh) čaka še na poseg; prav tako del samostanske strehe nujno potrebuje novo kritino. Lahko si predstavljamo, koliko je dela, če upoštevamo, da imajo samostanska poslopja skupaj s pokritim obzidjem več kot dva hektarja streh.

kronist