Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 10. julij 2015

TRIDESET LET BERNARDOVE DRUŽINE Sv. Bernard je menihu pomagal do vere



Okrog leta 1200 je bilo v zbirki »Veliki začetek« zapisano tudi tole:
Neki menih je zaradi zlodejevih zank in preprostosti svojega mišljenja zašel v stisko srca. Trdil je, da se na noben način ne moreta kruh in z vodo pomešano vino, ki se darujeta na oltarju, spremeniti v pravo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato je odklanjal prejetje tega življenje podarjajočega zakramenta, češ da mu nič ne koristi.
Ko so bratje opazili, da se ne udeležuje oltarnega zakramenta, ga je končno obiskal starejši sobrat. Ko ga je vprašal po vzroku, ni tajil in je rekel, da sploh ne veruje v oltarni zakrament. Ko so ga poučili in opomnili in kljub temu ni pritrdil in ni veroval, so mu pokazali Sveto pismo. Zadevo so izročili častitljivemu opatu Bernardu.
In ko ga je svetniški opat poklical k sebi in po njemu dani modrosti ovrgel njegovo nevero, je odgovoril: “Jaz ne bom na nobeno zagotavljanje mogel verovati, da sta kruh in vino, ki se darujeta na oltarju, resnično Telo in Kri Kristusa, in vem, da bom zaradi tega prišel v pekel.” Ko je Božji mož to slišal, je rekel, kot je imel navado v težkih rečeh pokazati svoj vpliv:
”Kaj, moj menih bo prišel v pekel? Nikakor ne! Če nimaš nobene vere, ti ukažem pod zaobljubo pokorščine, pojdi k obhajilu z mojo vero!”
O, pobožni oče in resnično modri zdravnik, vešč po maziljenju milosti, ki ga v vsem pouči, kako moramo zdraviti skušnjave slabotnih. On ni rekel: ”Beži krivoverec, zgini obsojenec, pojdi proč pogubljenec,« ampak poln zaupanja: “Pojdi k obhajilu z mojo vero!” In trdno je veroval, da se njegov mali sin, ki ga je nosil v naročju svetega hrepenenja, dokler se v njem ne izoblikuje Kristus, ne oddalji od prsi njegove ljubezni in tudi ne od temelja njegove vere.
Zvezan torej s krepostjo pokorščine je šel menih k oltarju in k obhajilu popolnoma brez vere, kot je mislil. Po kreposti pokorščine in zasluženju očeta Bernarda je prišel po takojšnjem razsvetljenju do vere v zakrament, ki jo je poslej ohranil neokrnjeno do smrti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar