Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 25. december 2013

ZGODBE ZGODNJEGA CISTERCIJANSKEGA REDA O menihu, kateremu je bilo rečeno: "Tvoji grehi so ti odpuščeni."




Med Kristusovimi tekmovalci, ki so se bojevali v Clairvauxu, je bil tudi navdušen borec, z imenom Eberhard, ki je bil svoje dni slaven vitez. Pridružil se je vitezom templarskega reda, spoznali so ga za zvestega in imenovali za mojstra templarjev. V tisti službi se je naučil uporabljati moči svojega duha in telesa, ki jih je prejel od Gospoda, ne proti državljanom, ampak proti duhovnim sovražnikom. Skrbel je, da ni delal za zemeljsko priznanje, ampak za nebeško plačilo. Ker pa ta vojaška služba ni vedela ničesar o prostem času Marije in je obstajala samo v izčrpavajočem delovanju Marte, ki je bilo komaj ali nikdar dovršeno, se je podal v Clairvaux, da bi izpolnjeval svojo prisego še v svetejši vojaški službi. Tam je začel obvladovati moči svojega telesa s postom, bedenjem in mnogimi napori, tudi z odpovedjo svoji volji, ter se izkazal kot ljubitelj prostovoljnega uboštva, kar je edina prava vojaška služba v krščanskem meništvu. Bil je vnet za molitev in pokoro za svoje prejšnje grehe.
Ko je nekoč pri priznavanju svojih pregreh in zelo poglobljen v molitev zaradi svojih grehov stopil pred Gospodovo obličje, je bil nenadoma zamaknjen v duhu in videl Gospoda Jezusa Kristusa, ki mu je prijateljsko dejal: "Tvoji grehi so ti odpuščeni!” Po zamaknjenju je prišel k sebi in bil je zelo potolažen. Zahvalil se je Bogu, se naučil od tedaj naprej služiti Gospodu s strahom in mu vzklikati s trepetom. Ko je ostarel, se je združil z očeti in prejel pri Gospodu za plačilo večno življenje.
Ta spoštovanja vredni mož nam je sporočil znamenit Božji čudež, ki se je zgodil malo prej. Slišal ga je pri svojih zelo verodostojnih bratih; zgodil se je namreč v njihovi navzočnosti, tako da so mogli stvar natančno preiskati. Na Nemškem je živel sposoben vitez plemenitega rodu, ki je umrl. Ko je že precej časa ležal mrtev, še pred pogrebom, se je vrnila njegova duša in mož je nenadoma oživel. Potegnil je proč mrtvaški prt, odprl oči in se usedel. Vsi navzoči so se zdrznili in jadikovanje ter stokanje žalujočih je takoj prenehalo. Nato so obujenega od smrti vprašali po vzroku tako nenavadne reči. On pa je začel v navzočnosti svoje žene in brata, katerega je določil za dediča, takole govoriti: “Ko sem po smrti zaprl oči, so me takoj peljali k preiskavi pred Sodnikov sedež. Tehtali so me na tehtnici pravičnosti in moja teža je bila manjša, kot je potrebno za zveličanje. In ko bi morala biti pravična obsodba izrečena, so se zame zavzeli prisotni svetniki, naj bi mi bilo dovoljeno vrniti se k vam, da bi izprosil od vaše dobrote zveličavno sredstvo za dve reči, ki mi posebno nasprotujeta, namreč za velike dolgove in nezakonsko zvezo.« Tedaj se je obrnil proti svoji ženi in ji rekel: "Ti veš, moja ljuba žena, da sva bila združena v prepovedanem zakonu, ker sva sorodnika, zato sva oba pripisana večni smrti. Spoznaj, da obstaja samo eno zveličavno sredstvo: “Da zapustiš posvetno razkošje, tako boš dosegla zame milost, zase pa zveličanje.” Ona je to hvaležno sprejela in zagotovila, da bo to pri priči storila. Nato je sklical upnike in naročil bratu, naj jim povrne, kar jim po pravici pripada. Med njimi je pristopil neki Jud, ki je zahteval od njega 300 zlatih kosov. Zazrl se je vanj s strogim obrazom in ostrim pogledom ter rekel v začudenje vseh navzočih: “Tvoja zahteva ni pravična ne v nebesih ne na zemlji, ne pri kakšni Božji stvari. Toda ne sme se zdeti, da smo te predčasno obsodili." Potem je naročil, naj se mu vse izplača.
Ko je izrekel to in še mnogo drugega, je zopet naslonil svojo glavo in mirno izdihnil.


Ni komentarjev:

Objavite komentar